Propad t. i. nacionalnega interesa

NatisniNatisni

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 01. 2016 Stran: 32

Prodaje državnih deležev v podjetjih se vrstijo. Paloma je pristala v rokah poljskega zasebnega sklada, Perutnina Ptuj v rokah ruske tajkunske družine, druga največja lastnica Gorenjske banke pa je banka v delni lasti srbskega tajkuna.

Perutnini Ptuj se po skupščini delničarjev 22. januarja obetajo spremembe v vodstvu. Družbo bo po tem datumu najverjetneje vodil Tibor Šimonka, v upravi pa za zadaj ostaja tudi dosedanji predsednik uprave Roman Glaser. Nadzorni svet in uprava Perutnine Ptuj sta namreč skupščino sklicala »v duhu zagotavljanja kontinuitete vodenja v družbi«, potem ko je Slovenska industrija jekla (Sij) z dokapitalizacijo in po pridobitvi dobre polovice lastništva v Holdingu PMP pridobila več kot 50-odstotni delež Perutnine. Prevzemna ponudba za odkup vseh delnic s strani Sija se izteče 25. februarja. Sij je v lasti ruske tajkunske družine, Šimonka je bil dolgo časa predsednik uprave Sija, v zadnjem letu pa je bil pooblaščenec konzorcija bank v procesu kreditnega prestrukturiranja v Perutnini Ptuj. To pomeni, da je bil Šimonka tisti, ki je z Glaserjem urejal prevzem Perutnine, zaradi česar seje slednji znašel tudi v kriminalistični preiskavi. Spomnimo, v času kriminalističnih preiskav pri Glaserju so v Siju razlagali, da niso bili obveščeni o morebitnih nepravilnostih, in videti je bilo, kot da bi Glaser izgubil njihovo zaupanje. Pri tem se je potrdilo, da je šlo za spreten slepilni manever. Ruski lastniki so zdaj odkrili Šimonko, pri tem pa navedli, da si želijo kontinuiteto vodenja v Perutnini, kar bosta zagotavljala Roman Glaser, ki je družbo vodil zadnjih 24 let, ter član uprave za ekonomiko in finance Tone Čeh. Kriminalistična preiskava je potekala tudi pri njem. Skupaj s Šimonko sta izdelala načrt prevzema Perutnine Ptuj, zdaj pa sta za svoje delo nagrajena. Poleg njiju naj bi Perutnina Ptuj na prihajajoči skupščini za novega člana uprave imenovala Vjačeslava Korčagina, ki je od novembra lani, ko je bila realizirana 40-milijonska dokapitalizacija, prokurist v Perutnini. Medtem pa bo skupščina po napovedih sprejela odstopni izjavi članice uprave za trženje in nabavo Nade Krajnc in člana uprave za upravljanje s človeškimi viri Milana Čuša, nekdanjega vodje Policijske uprave Maribor, ki je v Perutnino Ptuj pred časom (še pravočasno in prefinjeno) pripeljal policiste na strokovno ekskurzijo. Tako Krajnčeva kot Čuš bosta v Perutnini Ptuj po volji ruskih lastnikov ostala zaposlena kot izvršna direktorja za svoji področji.

Glaser in Uprava

Slovenska industrija jekla je 24. decembra v skladu z napovedjo objavila prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic Perutnine Ptuj. Iz objavljenega prevzemnega prospekta je razvidno, za delnico ponujajo osem evrov, ponudba pa je veljavna do vključno 25. februarja letos. Sij sicer že tudi brez tega obvladuje večinski delež Perutnine. Pri tem so z dokapitalizacijo po dvomljivo nizki ceni za 40 milijonov evrov pridobili pet milijonov delnic oziroma 45,82-odstotni delež (8 evrov za vsako), hkrati pa so se z vodstvom dogovorili še za odkup 603.184 delnic (5,53-odstotni delež Perutnine Ptuj), ki so bile v lasti družbe Holding PMP. To je družba, ki so jo vodilni pred leti ustanovili za prevzem Perutnine Ptuj, a se ta ni izšel, vodstvo z Glaserjem na čelu pa je imelo v družbi večinski delež. Te delnice so skladno z opcijsko pogodbo nato prodali Siju, ceno in zaslužek pri tem pa zdaj preiskujejo kriminalisti. S temi delnicami je Sij prišel do 50-odstotnega deleža Perutnine. Po nekaterih podatkih naj bi bil Sij za delnice članov uprave družbe Holding PMP plačal precej več kot za druge delnice. Za Glaserja je veljalo, da je dodatno zaslužil še okrog pol milijona evrov, kar je sam sicer zanikal. Hkrati je svoje premoženje že prepisal na ženo. Z opcijsko pogodbo naj bi bili privilegirani le člani prejšnje uprave (poleg Romana Glaserja še Nada Krajnc, Tone Čeh in Milan Čuš). Z odkupom njihovih delnic v družbi Holding PMP je Sij namreč prišel do približno 56-odstotnega lastništva v Holdingu PMP in s tem posredno do lastništva 5 odstotkov delnic Perutnine Ptuj. Za zdaj pa še ni jasno, ali bo Sij prevzem Perutnine financiral z lastnimi sredstvi ali bo za to izčrpaval prevzemno družbo. V praksi je to videti tako, da prevzemna družba najame posojilo za prevzemno tarčo, za to zastavi še ne pridobljene delnice, nato pa prevzeta družba odplačuje posojilo in obresti za (svoj) prevzem. V Siju tak prevzem zanikajo in zatrjujejo, da financiranje nakupa na podlagi prevzemne ponudbe ne bo vplivalo na nadaljnje poslovanje Perutnine Ptuj. Kako bo v resnici, pa bo pokazal čas.

Paloma v roke Poljakom

Do lastniških sprememb je prišlo tudi v Palomi iz Sladkega Vrha, ki spada pod občino Šentilj. Večinska oziroma 70-odstotna lastnica Palome je bila Slovenska razvojna družba oziroma nazadnje Slovenski državni holding, ki upravlja z državnim premoženjem. Država je Palomo v času vlade Alenke Bratušek uvrstila v sveženj 15 državnih naložb za prodajo, ki ga je potrdil tudi državni zbor. Kmalu za tem se je začel nov poskus privatizacije ob pomoči izbranega svetovalca banke Erste Group in svetovalne družbe P & S Capital. Februarja 2015 so bili zainteresirani vlagatelji znova povabljeni, da izrazijo interes za sodelovanje v dokapitalizaciji družbe v višini 15 milijonov evrov. Prispeli sta dve zavezujoči ponudbi, eno je oddal poljski sklad Abris. Tik pred potrditvijo prodaje državnega deleža je nato uprava Palome sklenila dogovor tudi s sindikatom Pergam. Nato pa se je zgodilo. Paloma je pred kratkim dobila novega večinskega lastnika, delničarji so potrdili 15 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo podjetja. S podporo 71-odstotnega državnega lastnika SDH je v družbo lastniško vstopil poljski sklad Abris Capital, ki je ponudil 3,3 evra za delnico.

Slovake odslovili

Za lastništvo v Palomi se je potegoval tudi sklad Eco Invest iz Slovaške, in sicer prek Nevene Tee Gorjup, ponudil pa je enako visoko ponudbo dokapitalizacije, a s krajšim rokom plačila, delničarjem pa je ponudil 3,51 evra za delnico. Na zadnji skupščini so Slovaki nato kar dvakrat zvišali ponudbo. Zadnja je bila 18 milijonov evrov dokapitalizacije in 4,01 evra za delnico. Da mislijo resno, so pokazali tudi s tem, da sta sredi skupščine iz Slovaške prispela predstavnika Eco Investa Miloslav Čurilla in Miroslav Vajs, a jima ni uspelo prepričati večinskega lastnika Palome. Gorjupova je napovedala izpodbojno tožbo. Glavno besedo pri razpletu skupščine je imel Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Marko Jazbec, izbranec predsednika vlade Mira Cerarja, ki je o svoji odločitvi kljub pogojni podpori poljskim vlagateljem molčal vse do začetka skupščine. Z izbiro Abrisa se je nato odrekel višjemu iztržku od prodaje deleža. Gorjupova je ob tem dejala, da so v slovaški družbi dali maksimalno korektno ponudbo, s katero bi pomagali družbi z višjim zneskom likvidnostnih sredstev. Poudarila je tudi, da ima slovaški Eco Invest pri eni od tujih bank že od 21. decembra brez poroštvenih izjav deponiranih celo več sredstev od ponujenih. Zato se je postavilo vprašanje, zakaj so se upravljavci državnega premoženja, to je SDH, odločili za ponudbo poljskega sklada Abris Capital. Slednji je sicer zasebni finančni sklad, osredotočen na srednje velika podjetja v srednji in vzhodni Evropi. Z več kot 770 milijoni evrov investicijskega kapitala ima finančno podporo različnih vodilnih globalnih investicijskih organizacij, vključno s korporativnimi in javnimi pokojninskimi skladi, finančnimi institucijami, zavarovalnicami in ameriškimi univerzitetnimi skrbniškimi skladi.

Izgubili 5,4 milijona evrov

Paloma, njeni delničarji in posredno država so na pobudo uprave podjetja in ob pomembni podpori največjega lastnika SDH izgubili okoli 5,4 milijona evrov, ob tem pa so se odrekli resničnemu strateškemu partnerju, se je na skupščinsko odločitev lastnikov Palome odzval prvi mož slovaškega Eco Investa Miroslav Vajs. Zapisal je, da je Eco Invest vodilni in ugleden slovaški industrijski in finančni holding s strateškimi investicijami v mnogih industrijskih in proizvodnih podjetjih. Leta 2014 so ustvarili 1,15 milijarde evrov celotne ga prometa, ob tem so že dolga leta dolgoročni strateški partner podjetij iz panoge. Zapisal je, da si v regiji želijo zgraditi močno skupino, ki bi konkurirala multinacionalkam, kot sta SCA in Metsa Tissue. S tremi proizvodnimi centri na različnih koncih Evrope so dobro pozicionirani in bi Palomo lahko uspešno integrirali ter jo podprli pri nadaljnjem razvoju. Podjetje bi v načrtih predstavljalo enega ključnih proizvodnih centrov, še posebej zaradi njegovega ugleda in prepoznavnosti na jadranskih in evropskih trgih. Vajs je še spomnil, da so se kar deset let trudili doseči cilj, saj bi Paloma z njihovim prihodom postala močan igralec v regiji. Poleg tega, da bi postala njihov center za jugovzhodno Evropo z osredotočenjem na jadransko območje, so se bili po Vajsovih besedah pripravljeni zavezati tudi k temu, da bi v naslednjih letih v podjetje vložili okoli 70 milijonov evrov. 

Gorenjsko banko dokapitalizirala srbska banka

Gorenjska banka je v dokapitalizacijskem postopku zbrala načrtovanih 13 milijonov evrov. V obeh krogih je sodelovalo devet delničarjev, pet obstoječih in štirje novi. Med njimi je največ delnic v vrednosti 12,37 milijona evrov vplačala banka AIK iz Srbije in s 13,9-odstotnim deležem postala druga največja lastnica banke. Gorenjska banka je tako v lasti 485 lastnikov, med katerimi ima največji delež družba Sava (37,6 odstotka). S 13,9 odstotka delnic ji sledi banka AIK v lasti MK Group Miodraga Kostiča, med večjimi so še Zavarovalnica Triglav (4,1 odstotka), Družba za upravljanje terjatev bank (3,8 odstotka) ter Banka Sparkasse in Erste Group Bank (obe po 2,6 odstotka).

V zadnji dokapitalizaciji je banka AIK iz Srbije vpisala 53.768 novih delnic v skupni emisijski vrednosti 12,37 milijona evrov. Kot zanimivost povejmo, da je Banka Slovenija lani jeseni odvzela glasovalne pravice družbi Sava, ki je v prisilni poravnavi in je bila največja lastnica Gorenjske banke. Sava svoj delež v banki prodaja, zaradi ukrepa Banke Slovenije pa bo imela zdaj srbska banka v lasti Miodraga Kotiča na skupščinah Gorenjske banke vsaj z 10 odstotki glasovalnih pravic, za več potrebuje soglasje Banke Slovenije, glavno besedo.

Banka AIK je bila ustanovljena leta 1976 kot univerzalna komercialna banka pa posluje od leta 1993. V Srbiji ima 5,9-odstotni tržni delež, kar jo na tamkajšnjem trgu uvršča na šesto mesto med 29 bankami. Druga največja lastnica Gorenjske banke je banka AIK iz Srbije, kije v lasti družbe Miodraga Kostiča.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.