Snubci pred vrati Heliosa
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Foto: Dnevnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 10. 2012
Ljubljana - Največji svetovni premazniki so na prodajo Heliosa veliko bolj pripravljeni, kot je na prodajni postopek pripravljen domžalski premaznik. Ta namreč še vedno dosega podpovprečne donose, medtem ko njegovi največji konkurenti poslujejo blizu rekordnih ravni, od začetka krize pa jim je uspelo tudi opazneje znižati zadolženost.
V Heliosu se oglaša vedno več snubcev
Načelno zanimanje za nakup Heliosa, ki je trenutno na borzi vreden 140 milijonov evrov, naj bi po neuradnih informacijah doslej izrazilo že okoli 20 finančnih in strateških investitorjev, že okoli sedem do osem pa jih je doslej podpisalo tudi sporazum o nerazkrivanju podatkov. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb se izteče konec novembra, ko bo konzorcij lastnikov, za katerega prodajne postopke vodi francoska BNP Paribas, odločil, koga bo povabil k izvedbi skrbnega pregleda.
Kdo vse je doslej že podpisal sporazum o nerazkrivanju podatkov, ni znano. Doslej je namreč uradno to potrdil le avstrijski holding Ring International, ki pa je po velikosti veliko manjši od Skupine Helios. Za nakup Heliosa so se v preteklih mesecih že zanimali tudi indijski Asian Paints, japonski Kansai Paint in ameriški PPG. Poznavalci razmer sicer pričakujejo, da se bodo za nakup Heliosa potegovale zlasti premazniške skupine, ki jim doslej še ni uspelo močneje prodreti na evropsko tržišče. Največja vrednost Heliosa je po ocenah poznavalcev zlasti njegov močan tržni položaj v srednji in vzhodni Evropi ter Rusiji, kjer domžalska skupina ustvari glavnino svojih prihodkov.
Trden finančni položaj premazniških skupin
Prevzem Heliosa, ki se ocenjuje na okoli 200 milijonov evrov, za večja podjetja iz panoge ne bi predstavljal večjih težav. Pet največjih Heliosovih konkurentov, ki medletno razkrivajo podatke o svojem poslovanju, ima namreč na svojih računih trenutno za kar 2,3 milijarde evrov denarja, njihov letošnji dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa se ocenjuje na kar 5,4 milijarde evrov. Toda pri tem nista upoštevana nemški BASF in ameriški DuPont, ki trenutno razpolagata s petimi milijardami evrov denarja, njun letošnji EBITDA pa se ocenjuje na skoraj 19 milijard evrov. Obe skupini imata sicer v lasti močno premazniški skupini, vendar ta k prihodkom DuPonta prispeva le deset odstotkov, k prihodkom BASF pa celo manj kot pet odstotkov.
O finančni moči panoge veliko pove tudi podatek, da bi največji premazniki svoj celotni neto finančni dolg lahko odplačali že z nekaj več kot enoletnim EBITDA, indijski Asian Paints pa bi za to denimo potreboval le nekaj dni. V slabšem položaju je po tem kazalcu Skupina Helios, saj njen neto finančni dolg za 3,4-krat presega letni EBITDA. Strateški investitor bi lahko tako po prevzemu na Helios prenesel za do največ 50 milijonov evrov dodatnih posojil, saj bi lahko v nasprotnem primeru resneje ogrozil finančno stabilnost družbe.
Letos še rast, prihodnje leto stagnacija?
Za letošnje leto največji svetovni premazniki v povprečju napovedujejo okoli 6-odstotno rast prihodkov, pri čemer je nekoliko bolj optimistične napovedi opaziti zlasti pri azijskih in evropskih premaznikih. Na drugi strani večji premazniki iz ZDA, z izjemo skupine Sherwin-Williams, v letošnjem letu pričakujejo celo manjši padec prodaje. Nekoliko slabše obete je zaradi še vedno neugodnih razmer na nepremičninskem trgu in v avtomobilski industriji pričakovati v prihodnjem letu, ko naj bi se rast prihodkov še dodatno upočasnila, vendar pa naj bi povprečna letna rast dobička kljub temu ostala nad desetimi odstotki.
V Skupini Helios za letošnje leto sicer načrtujejo 7-odstotno rast prihodkov, vendar pa je vprašanje, ali jim bo te načrte uspelo doseči. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je namreč Skupina Helios ustvarila 210 milijonov evrov prihodkov oziroma dva odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Kljub počasnejši rasti prihodkov pa se je letos opazneje izboljšala dobičkonosnost poslovanja. Sedemmesečni čisti dobiček je bil namreč pri 6,6 milijona evrov za tretjino višji kot v enakem lanskem obdobju in za zgolj 100.000 evrov zaostal za načrtovanim dobičkom za celotno letošnje leto. Tudi EBITDA marža je bila pri 8,8 odstotka nad pričakovanji, a še vedno tretjino pod povprečjem največjih podjetij v panogi. Toda največji svetovni premazniki imajo že zaradi svoje velikosti veliko večjo pogajalsko moč pri svojih kupcih, dobaviteljih in bankah, kar se odraža tudi na nižjem deležu finančnih obveznosti in nižjih stroških za plačilo obresti.
