Bohinjci v vojni z birokrati

Natisni

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Brajer Ciril Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 03. 2011 Stran: 4

TRIGLAVSKI NARODNI PARK BREZ RAZVOJA. DRŽAVA SE NE ZGANE

Množica državnih uradnikov ne zmore nalog, zato naj zanje pooblastijo bohinjsko občino, ki pravi, da jim bo z levo roko kos - Pobuda za novo smučišče nad Bohinjsko Bistrico, ki bo povezalo obstoječi smučišči Kobla in Soriška planina

Obrtniki so državi resno zagrozili z državljansko nepokorščino. Neplačevanje davkov za začetek, nato dvig vse gotovine iz bank, demonstracije, zapore cest . . . Spomnili smo se, da je nekaj podobnih groženj že prišlo iz Bohinja.

Začelo se je, ko je bohinjski župan Franc Kramar pisal ministru za okolje in prostor Roku Žarniču : » Občine ne moremo računati na denar v letu 2011. Kako lahko o tem odloča še stari svet TNP, sestavljen na osnovi starega zakona, ki je z uveljavitvijo novega vendar prenehal delovati? Če .parkovne' občine letos ne bomo prejele državnega denarja sofinanciranje infrastrukturnih projektov, je to držanje fige v žepu. V Bohinju smo bili 30 let razvojno omejeni, izgubljali smo denar in bili drugorazredni državljani. Z novim zakonom o TNP smo soglašali in od njega upravičeno pričakujemo, da nam vsaj delno poplača dosedanjo razvojno omejenost. Vam naziv ,nacionalni' ne pove dovolj?« Očitno ste pisali zaman?

»Če država in njeni organi ne bodo izpolnjevali zakonskih določb o državnem sofinanciranju, bo Bohinj odstopil od vseh infrastrukturnih projektov v občini. Skrb za nacionalni park je dolžna po novem zakonu prevzeti predvsem država in ne le občina. Država ob zadnji dokapitalizaciji ,tajkunske' državne NLB zlahka zagotovi 250 milijonov evrov, za ,državni' park, ki bi ji prinašal trdne dividende, pa je težko poiskati denar za razvoj. Na to sem opozoril tudi finančnega ministra.«

Denar je posebno vprašanje. Je država kos vsaj papirnatemu delu? »Glede državnega lokacijskega načrta za smučišče Vogel so zakonske določbe jasne. Državni birokrati so to dolžni uresničiti v enem letu od sprejetja ministrovega sklepa in zakon ga pooblašča, da sklep sprejme v pol leta. To je bilo do konca januarja 2011. Glede na množico uradnikov to ne bi smela biti težava. Novi zakon o TNP je jasen, roki so bili določeni, a se jih ni nihče držal.«

Novo smučišče, ovire

Je kaj odmeva?

»Sedež parka se mora po novem zakonu preseliti v Bohinj, kar se dogaja prepočasi. Naša pobuda za rešitev ni vredna niti odgovora. Novi direktor TNP se trudi, lahko sodelujemo, kar vliva upanje. Če pa nas bodo pristojni na državni ravni izigrali pri naših prizadevanjih in določbah zakona, bom kot župan dolžen državo tožiti za neizvajanje zakona in ga poslati v presojo ustavnemu sodišču. Država je velik dolžnik prebivalstvu parka in novi zakon mora uresničevati!«

V Bohinju načrtujejo novo smučišče, ki je za razvoj turizma izjemnega pomena, zunaj meja parka, da bi ne bilo težav. Te pa že trkajo na vrata.

»Pobuda za novo smučišče nad Bohinjsko Bistrico, ki bo povezalo obstoječi smučišči Kobla in Soriška planina, je dobila množično podporo. Naložbenik Boštjan Čoki bo dobil vso našo strokovno in upravno podporo.

Nastaja pa pravna praznina do sprejetja novih občinskih prostorskih načrtov. Delamo kot ura, a se s pristojnimi institucijami ministrstev še kar usklajujemo, zahtevajo posebne obrazce, vedno nove in nove strokovne podlage, študije . . . Birokracija žre čas in ogromne količine denarja. Države ne vodi vlada, ampak birokrati v njenih službah. Občine so pristojne in odgovorne, v celoti pa odločajo in zapletajo državne institucije. Za povrh so njihove smernice včasih smernice posameznikov, ki so zaposleni v državnih institucijah, in zaradi njihovih osebnih pogledov vodijo stvari mimo stroke.«

Uradniki, ovira na oviro

Zakon je zakon, pravijo.

»Nismo dobili nobenega odgovora od treh ministrstev, kamor smo posredovali pobudo. Iz medijev smo prebrali, da so našo pobudo na MOP zavrnili iz povsem nesmiselnih razlogov.«

So papirji zanje le ovira in ne sredstvo za pomoč dobrim zamislim?

»Sam vidim rešitev, da bo naložbenik začel s pridobivanjem dovoljenj bistveno hitreje. Ta naložba je strateškega pomena za Bohinj, Gorenjsko, Slovenijo. V tej krizi ni veliko naložbenikov, ki bi vlagali 25 milijonov evrov v žičnice. Vlada bi morala presekati papirnato zagato s sklepom, naj pristojna ministrstva pomagajo in omogočijo projekt. Naj ga znotraj zakonodaje umestijo v prostor, saj to ni znanost. Je le dobra volja. Če nimajo znanja, naj nas vprašajo, sicer bo projekt ostal želja, denar pa izgubljen.«

Kdo bo kriv, da bo odplavalo 25 milijonov evrov? Šolske počitnice?

»Če bo šla po zlu tako splošno koristna naložba, bo kriva vlada. Opozorjena je, ima čas in množico uradnikov, ki naj že začnejo delati tisto, za kar so tam. Saj so servis za državljane.«

Okoljsko ministrstvo se ne odziva niti na veliko bolj preproste naloge, ki so vrh vsega že uzakonjene.

»Zato me skrbi. Nekateri prostorsko ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka so izdelani nestrokovno in neživljenjsko, na osnovi nestvarne ocene stanja. Lastniki nimajo niti možnosti, da bi to pojasnili. Temu se je bilo mogoče izogniti z visokim plačilom takratnemu izdelovalcu sanacijskega PUP za območje TNP.«

Pačnikovi hoteli, katastrofa

Izigravajo vas tudi s Pačnikovimi hoteli.

»Država noče vedeti, kaj za Bohinj pomenita dva zaprta hotela na najboljših lokacijah. Ob Bohinjskem jezeru znameniti Bellevue in Ski hotel na Voglu. Sramotno, nepojmljivo. To je bil za nas domačine vsakdanji kruh.«

Pa kaj! Pačnik je hotele kupil, zaprl in zanemaril. Lastnina je sveta!

»Za naše oblastnike je lastnina res nad delom, znanjem, poštenjem, zdravo pametjo in celo nad zakonom. Toda Borut Pahor obeta, da bo borba z gospodarskimi kriminalci prednost. Občina obvešča pristojne institucije o nepravilnosti lastninskega preoblikovanja nekdanjega podjetja Alpinum, ki je kot družbeno podjetje imelo v lasti bohinjske hotele in dobro gospodarilo ...«

Pa pride Zmago ...

»Z njim pa špekulacije, zavajanje občine in javnosti s strani podjetij, ki imajo skoraj vsa enak imenovalec v osebi ali družini Zmaga Pačnika. Opozarjamo računsko sodišče, komisijo za preprečevanje korupcije, policijsko upravo Kranj, nacionalni preiskovalni urad, davčno inšpekcijo, pristojna ministrstva ...«

Na kaj?

»Zakonska kršitev je bila storjena s prodajo lastninskih deležev takratnega Sklada za spodbujanje razvoja TNP, deleža Kapitalske družbe in Odškodninske družbe različnim podjetjem z istimi lastniki, Zmagom Pačnikom, Borisom Kristančičem in Janom Pačnikom. Izigrali so državo, šest občin na območju TNP in dva tisoč malih delničarjev, obljubili vlaganja v hotele v višini šest milijonov evrov, prišli do stanovanj, zemljišč celo ob jezeru in zajetja pitne vode.«

Vlada, zapleteno

Če pristojni ne bodo razrešili problema pridobitve premoženja Zmaga Pačnika...

»Obetamo si lahko le propad, še kakšno zaprtje ali kar najbolj skrbi - prodajo premoženja tujcem. Občina vlaga ovadbe zaradi neplačevanja davčnih obveznosti in storitev. Ovadili smo Marka Dolenca, Zmaga Pačnika, Borisa Kristančiča in ženo Zmaga Pačnika. Vložili smo ovadbe z utemeljenimi sumi glede lastninjenja nekdanjega družbenega podjetja Alpinum. Občina Bohinj je skupaj z drugimi občinami, v katerih leži TNP, po zakonu o lastninskem preoblikovanju postala solastnik sklada. Ta je postal lastnik dvajset odstotkov vsega nekdanjega družbenega premoženja, hotelov, žičnic, zemljišč, stanovanj, ki bi ga bilančno morali izločiti na sklad. Ni ga bilo dovoljeno odtujiti. Omenjeni zakon določa, da se delnic družbenikov ne sme prodajati zunaj sklada. Zakon določa, da delnice sklada ni mogoče prenesti na osebe zunaj kroga možnih delničarjev, ki so Republika Slovenija in občine na območju TNP. Skupno število delnic, ki jih lahko kadarkoli pridobijo državljani, ne sme presegati za posameznega državljana 0,2 odstotka delniškega kapitala sklada.«

Pačnik je kupil mimo zakona?

»Alpinum bi moral izločiti dvajset odstotkov premoženja na sklad za spodbujanje TNP. Pravtako sumimo, da tudi za deleže SOD in KAD niso pridobili soglasja Agencije RS za privatizacijo. Zato terjamo revizijo postopka lastninjenja in to premoženje naj se dotlej zamrzne oziroma zaseže.