Pierpaolo Cerani: Andrijana Starina Kosem je od novembra lani solastnica Kolonela
Natisni
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 07. 09. 2010 Stran: 20
Od novembra lani je solastnica Kolonela Andrijana Starina Kosem, nekdanja državna sekretarka v času vlade Janeza Janše in kasneje ena najtesnejših poslovnih sodelavk Boška Šrota, zatrjuje italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani, ki je bil do februarja letos tudi direktor Kolonela.
»Ko sem konec preteklega leta Atki-Primi prodal svoj delež v Kolonelu, je bila Andrijana Starina Kosem 30-odstotna lastnica Kolonela,« zatrjuje nekdanji direktor Kolonela Pierpaolo Cerani (levo), medtem ko Starina-Kosmova (v sredini ob Jani Grbec) Ceranijeve navedbe zanika. (Foto: Matej Povše) "Ko sem konec preteklega leta Atki-Primi prodal svoj delež v Kolonelu, je bila Andrijana Starina Kosem 30-odstotna lastnica Kolonela. Te delnice je kupila od Atke-Prime," nam je še povedal Cerani.
"Ne vem, kaj trdi Cerani, vendar nisem solastnica Kolonela," je Ceranijeve navedbe včeraj ostro zanikala Starina-Kosmova. Ali je torej morda posredna solastnica preko katere druge družbe? "Kako si sploh lahko posredni lastnik neke družbe? Ne vem, kako je to sploh mogoče," nam je v kratkem telefonskem pogovoru še dejala Starina-Kosmova.
Kolonelova lastnika
Kakšna je lastniška struktura Kolonela, uradno ni znano, saj ima ta izdane delnice na prenosnika. Spomnimo pa, da je Atka-Prima konec preteklega leta prodala svoj celotni delež v Kolonelu, ki ima po podatkih Centralne klirinško depotne družbe KDD le še dva lastnika. Kdo sta lastnika, ni mogoče preveriti, sodeč po podatkih iz včeraj objavljenega letnega poročila Kolonela pa ima vsak od njiju polovični delež Kolonela.
Direktorica Kolonela Anja Musar Kalan namreč v "kratkem opisu razvoja družbe" navaja, da je Atka-Prima svoj celotni delež prodala imetnikom, od katerih nihče nima kontrolnega deleža delnic. Če so navedbe iz letnega poročila Kolonela resnične, je to mogoče le v primeru, če imata ta imetnika v lasti vsak po 50 odstotkov vseh delnic.
Kolonel kazensko ovadil Ceranija
Razmere med lastniki Kolonela so se lani bistveno zaostrile in celo privedle do tega, da je Kolonel na vrhovno državno tožilstvo poslal kazensko ovadbo zoper Ceranija in Jano Grbec, nekdanjo predsednico uprave Centra Naložb. Jabolko spora je bil 10-odstotni delež italijanskega holdinga Diaco, ki se ukvarja s prodajo fiziološke raztopine in drugih farmacevtskih izdelkov. Omenjeni paket delnic je namreč Kolonel od italijanske družbe Iniziative Generali 96 (njen direktor je Cerani, ki zanika, da bi bil tudi njen lastnik) kupil za 1,15 milijona evrov, za podpis pogodbe pa je Cerani pooblastil kar Jano Grbec. Toda v Kolonelu zatrjujejo, da Cerani brez soglasja nadzornega sveta sploh ne bi smel skleniti tega posla. Nakup delnic Diaca sedanja uprava in nadzorni svet Kolonela izpodbijata in trdita, da je pogodba o nakupu delnic nična, od družbe Iniziative Generali 96 pa zahtevata vračilo kupnine.
"Nimam kaj skrivati"
"Ne vem, kako naj komentiram obtožbe. Niti slovenski niti italijanski tožilci z menoj še niso navezali stika. Tudi sicer nimam kaj skrivati in lahko tožilcem pokažem vse dokumente, ki dokazujejo, da ni bilo nič nezakonitega," trdi Cerani in dodaja, da so pred samim poslom opravili tudi skrben pregled Diaca. "O kazenski ovadbi ne vem nič in zanjo prvič slišim," pa je bila včeraj kratka Jana Grbec, ki je do začetka letošnjega leta vodila Center Naložbe.
V kateri fazi so kazenske ovadbe, nam včeraj ni uspelo preveriti. Spomnimo pa, da je posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala julija letos proti več fizičnim in pravnim osebam, med katerimi je tudi Kolonel, že vložila obtožnice zaradi domnevno nezakonitega financiranja propadlih menedžerskih odkupov v Istrabenzu in Pivovarni Laško.
Kolonelu ostali le naložba v Diaco in terjatev do Voduškove Publice
Kolonel je lani ustvaril kar pet milijonov evrov dobička oziroma več kot dvakrat več kot v letu 2008. Dobiček Kolonela je v prvi vrsti posledica rekordnih dividend Centra Naložb. Te so namreč v Kolonelu že knjižili kot prihodke, čeprav Center Naložbe dividend dejansko sploh ni izplačal, le malo možnosti pa je, da jih kdaj sploh bo. Iz letnega poročila Kolonela je razvidno, da je bil konec preteklega leta njegov edini financer družba Center Naložbe, ki je Kolonelu posodila več kot sedem milijonov evrov. Na drugi strani Kolonel premoženja praktično nima več. Družba Center Naložbe je namreč nedavno končala v stečaju, delnice Pivovarne Laško pa je moral Kolonel vrniti Infondu Holdingu. To pomeni, da edino premoženje Kolonela predstavljata delež v Diacu ter 300.000 evrov težka terjatev do družbe Publica Vladimirja Voduška. S Publico je namreč Kolonel sklenil opcijski pogodbi za nakupno in prodajno pravico delnic Info TV, ki je v večinski lasti Publice
