Bavčarjevi 25-letnemu hrvaškemu državljanu plačali za prikrivanje sledi za Microtrustom

Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: Istrabenz Rubrika / Oddaja:Poslovni Dnevnik Datum: 24.07.2010 Stran: 23

 

Ljubljana - Nastja Sušinski, nekdanji lastnik podjetja Microtrust, ki je v poslih s preprodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza ustvarilo dobrih 25 milijonov evrov dobička in večino tega po ugotovitvah kriminalistov in tožilcev nakazalo na tekoči račun Igorja Bavčarja pri NLB, se je močno trudil zabrisati sledi, ki jih je podjetje pri domnevno spornih poslih puščalo za seboj.

Nastja Sušinski, domnevno eden od devetih obtoženih v postopku zoper Igorja Bavčarja in Boška Šrota, je svoje podjetje Microtrust kmalu po izpeljavi transakcije, s katero je zaslužil 25 milijonov evrov in večino teh domnevno nakazal Bavčarju, prodal »slamnatemu« lastniku in za poslom skušal zabrisati sledi.

 

To dokazuje pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža v Microtrustu, s katero je Sušinski podjetje decembra 2008 prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću. Datum posla zagotovo ni naključen: Sušinski je namreč podjetje prodal le deset mesecev po tem, ko je to Bavčarju po ugotovitvah organov odkrivanja in pregona nakazalo zadnji obrok denarja iz posla z Istrabenzovimi delnicami (9,7 milijona evrov). Da se je Sušinski želel iz podjetja čim prej in čim bolj neopazno umakniti, dokazuje tudi podatek, da je že na začetku avgusta 2008 s Čašićem podpisal pismo o nameri za sklenitev pogodbe o prodaji Microtrusta. Pri tem velja opozoriti, da je bila prodaja izpeljana tik pred zaključkom poslovnega leta 2008, kar pomeni, da novi kupec tako rekoč ni imel vpliva na pripravo bilanc podjetja, je pa za njih odgovoren.

 

Tudi iz same pogodbe o prodaji izhaja, da je bil temeljni motiv Sušinskega prikriti čimveč podatkov o preteklem poslovanju Microtrusta. Pogodba namreč vsebuje nenavadno veliko členov o varovanju podatkov, z morebitnimi kršitvami pa so povezane relativno visoke pogodbene kazni. Tako se je Čašić, ki je za Microtrust uradno odštel 25.000 evrov, moral zavezati, da bo podatke družbe v zvezi z njenim poslovanjem pred dnem sklenitve pogodbe varoval kot poslovno tajnost. "Zlasti se pridobitelj zavezuje opustiti sleherno uporabo podatkov o poslovanju družbe za objavo v javnih medijih," navaja pogodba.

 

Med Čašićeve obveznosti je sodila tudi takojšnja sprememba imena podjetja, ki se danes ne imenuje več Microtrust, ampak Emirade. Če podjetja ne bi preimenoval, bi moral Sušinskemu plačati kazen v višini 10.000 evrov. Prav tako Čašić ne sme uporabljati Microtrustovih logotipov.

 

Tudi zato ni naključje, da se je za podjetjem, prek katerega je stekla prodaja Istrabenzovih delnic, kmalu po zamenjavi lastnika izgubila bolj ali manj vsaka sled. Čeprav podjetje uradno domuje na naslovu znane ljubljanske restavracije As, ga tam ni mogoče najti, kar so pred časom ugotovili tudi Dursovi inšpektorji. Ti so po naših podatkih slabo leto dni po prodaji, konec novembra 2009, v okviru davčnega inšpekcijskega nadzora želeli obiskati prostore nekdanjega Microtrusta.

 

"Davčni organ je opravil ogled priglašenega sedeža zavezanca za davek. Pri tem je ugotovil, da na priglašenem naslovu oznake zavezanca za davek ni," je Durs zapisal v dopisu, ki ga je poslal okrožnemu sodišču. "Na steni stavbe je pritrjen starejši poštni predalčnik, na katerem je napis Microtrust, d. o. o. (to je ime družbe pred spremembo). Na nobenih vratih ali steni v okolici ni označeno, da je tam poslovni sedež zavezanca za davek. Vrata, ki so najbližje predalčniku, so zaklenjena in brez kakršnih koli oznak. Zavezanec za davek se ni odzival na objavljeni telefonski številki. Vpisani družbenik in direktor družbe ni državljan Republike Slovenije," so ugotovili Dursovi davčni inšpektorji.

 

Durs je sicer davčni pregled v (nekdanjem) Microtrustu začel na začetku lanskega septembra. Po naših podatkih so kriminalisti že mesec dni prej, 10. avgusta 2009, v preiskavi zoper Bavčarja in Boška Šrota začeli izvajati prikrite preiskovalne ukrepe, med katerimi sta bila tudi prisluškovanje telefonskim pogovorom in nadzor nad preostalimi elektronskimi komunikacijami. Mimogrede: prav v tem času so banke Šrotovemu Infondu Holdingu zasegale delnice Pivovarne Laško in Mercatorja. Prikrite preiskovalne ukrepe so kriminalisti prenehali izvajati 9. septembra lani, le šest dni po začetku Dursovega davčnega pregleda v (nekdanjem) Microtrustu. Tega je Durs končal 11. februarja letos, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani na zahtevo tožilstva Bavčarju že prepovedalo odsvojitev in razpolaganje s pomembnim delom premoženja, med drugim tudi s skoraj tremi milijoni evrov, ki jih ima na svojih računih v NLB, kot smo razkrili že včeraj.

 

Vse več je tudi indicev, ki kažejo na to, da je Sušinski Microtrust dejansko prodal "slamnatemu" lastniku. To naj bi hrvaškim varnostnim organom potrdil celo sam Čašić, ki je bil v času nakupa Microtrusta star 25 let. Dejal naj bi jim, da naj bi v Slovenijo prišel zgolj na podpis listin o prodaji Microtrusta in to na povabilo neidentificirane osebe z imenom "Željko". Za "nakup" Microtrusta naj bi Čašić po lastnih navedbah prejel tudi plačilo, pri čemer od družbe ni prevzel nobene dokumentacije. Hrvaškim varnostnim organom naj bi tudi razložil, da z družbo ni imel namena opravljati nobene dejavnosti. To potrjuje tudi podatek, da podjetje ne vodi več poslovnih knjig, da je banka že maja 2009 začela postopek zapiranja njegovega računa in da mu je Durs v tem času že odvzel identifikacijsko številko za DDV, kar je eden glavnih ukrepov v boju proti tako imenovanim davčnim vrtiljakom. Nastja Sušinski, sicer direktor Maksime Holdinga, ki je v večinski lasti Bavčarjeve družbe FB Investicije, za naše klice v minulih dneh ni bil dosegljiv.

 

Zakaj je Microtrust sploh pritegnil pozornost Dursovih inšpektorjev? Po naših podatkih podjetje leta 2007 ni obračunalo in plačalo davčnih obveznosti iz naslova "ustvarjenega kapitalskega" dobička, ki ga je ustvarilo z nakupom in nadaljnjo prodajo Istrabenzovih delnic. Spomnimo, Microtrust je 1. oktobra 2007 od Sportine kupil 7,3-odstotni paket omenjenih delnic in za to plačal 25 milijonov evrov, še isti dan pa je delnice preprodal mariborskemu Pominvestu Ivana Vizjaka in zanje iztržil kar dvakrat višji znesek. Microtrust naj bi bil zadnji člen v verigi nakupov in prodaj, kjer naj bi bil realiziran kapitalski dobiček, pri čemer naj bi ga družba skušala prikriti tako, da ga je knjižila med finančne odhodke iz finančnih obveznosti, kamor v teoriji spadajo odhodki iz financiranja (obresti) in naložbe. Po ugotovitvah kriminalistov niti Igor Bavčar in nekdanji Istrabenzov svetovalec za finance Kristjan Sušinski, ki naj bi jima Microtrust nakazal razliko med posloma v višini 25,2 milijona evrov, nista prikazala in plačala dajatev iz naslova dohodnine, kar je Bavčar zanikal.

 

 

"Vem, da gre za velik znesek, ki pa je pridobljen zakonito. Skladno z mnenjem Dursa, ki sem ga pridobil pred oddajo dohodninske napovedi za leto 2007, so moje davčne obveznosti pokrite. Durs je to mnenje 6. marca 2008 objavil na svojih spletnih straneh. Znesek sem v največji meri namenil za poslovne namene, za nakup podjetja FB Investicije in njegovo dokapitalizacijo, ki je bila potrebna za to, da podjetje odplača velik del dolgov do slovenskih bank. Nekaj pa je podjetje namenilo tudi financiranju stranke LDS, za kar me je osebno prosila njena predsednica Katarina Kresal. Moje osebno premoženje, nepremičnine, ki jih tako radi objavljajo mediji, sem pridobil pred to transakcijo," se je včeraj Igor Bavčar odzval na naše razkritje, da mu je sodišče v okviru predkazenskega postopka "zamrznilo" račune pri NLB, na katerih je imel skoraj tri milijone evrov.