Tujci kupujejo, mali delničarji pa prodajajo svoje naložbe
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 07. 2010 Stran: 16
Ljubljana - Slovenski trg kapitala vztrajno drsi proti novim najnižjim vrednostim. Indeks najpomembnejših slovenskih borznih družb SBI TOP je namreč včeraj padel na raven iz lanskega marca, do preboja najnižje dosežene ravni od začetka svetovne finančno-gospodarske krize pa ga ločita le še dva odstotka.
Če so lani in v začetku letošnjega leta svoje naložbe prodajali predvsem institucionalni vlagatelji, so se jim v zadnjih mesecih pridružili tudi mali vlagatelji, ki so tako dodatno prispevali k padcu tečajev. Podatki Centralne klirinško-depotne družbe KDD namreč razkrivajo, da so v zadnjih mesecih prodajalci predvsem mali delničarji. Samo 20 najpomembnejših borznih družb je v zadnjem mesecu in pol izgubilo že skoraj 2000 malih delničarjev, od začetka leta pa že več kot 6000. Največ delničarjev je letos izgubila prav Krka, ki pa je lani tudi privabila največ malih vlagateljev. Upad števila delničarjev vse od uvrstitve na borzo doživlja tudi Nova KBM, pri kateri se je od začetka leta število delničarjev znižalo za več kot 1100. Alarmantno pa postaja tudi stanje v Savi, saj se je letos za prodajo njenih delnic odločil že vsak trideseti delničar.
Prodaje so po mnenju poznavalcev posledica več dejstev. Večina družb bo letos izplačala rekordno nizke dividende, če jih bo sploh, poslovanje in rekordne izgube v letu 2009 so med vlagatelji pustili grenak pečat, številni so bili v prodaje primorani tudi zaradi izgube zaposlitve in oteženih socialnih razmer, svoj pečat pa je pustilo tudi po večini netransparentno poslovanje.
Tako ne preseneča, da so se delnice na Ljubljanski borzi letos v povprečju pocenile za kar 16 odstotkov, slovenski trg kapitala pa je letos eden izmed najmanj donosnih na svetu. Še slabše so jo odnesle delnice Pozavarovalnice Save, Luke Koper, Pivovarne Laško, Intereurope in Telekoma Slovenije, ki so od začetka leta izgubile kar tretjino svoje vrednosti.
Padec tečajevpa bi bil še višji, če tuji investitorji v zadnjih mesecih ne bi okrepili svoje prisotnosti na slovenskem trgu kapitala. Prav tuji investitorji so namreč v zadnjih mesecih eni izmed redkih kupcev slovenskih delnic, kar nakazujejo tudi podatki Banke Slovenije. Od začetka leta do konca maja se je delež tujih investitorjev v tržni kapitalizaciji Ljubljanske borze zvišal za več kot odstotno točko, na 8,3 odstotka oziroma na najvišjo raven doslej. Po dostopnih podatkih je trenutni delež tujih investitorjev še nekoliko višji in se je po neuradnih ocenah že približal devetim odstotkom.
O trenutnem stanju na slovenskem trgu kapitala veliko pove tudi podatek, da se je dnevni promet na Ljubljanski borzi spustil celo pod milijon evrov, to mejo pa smo v tem mesecu presegli le trikrat. Kot pojasnjujejo poznavalci razmer, investitorji trenutno niso pripravljeni prodajati svojih naložb, na drugi strani pa zaradi slabega finančnega stanja nisi zainteresirani niti za nakupe.
Prevzemno mrtvilo se nadaljuje
Lani je bilo po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v Sloveniji izvedenih le 12 prevzemov v skupni vrednosti 24,8 milijona evrov. Gre za najnižjo vrednost prevzemov vse od leta 1998 oziroma odkar ATVP zbira te podatke. Do konca leta 2009 je bilo v Sloveniji skupaj izpeljanih 192 prevzemov, vrednih 4,4 milijarde evrov, vendar v ta podatek niso vključeni prevzemi brez uradne objave prevzemne ponudbe. Prevzemna aktivnost na nizkih nivojih ostaja tudi v letošnjem letu. Letos je bilo namreč objavljenih le šest prevzemov. Nizka prevzemna aktivnost se odraža tudi na Ljubljanski borzi, saj običajno institucionalni investitorji večji del kupnine ponovno investirajo v kapitalski trg. Obujena prevzemna aktivnost bo tako po mnenju poznavalcev eden izmed pomembnih pogojev za večjo likvidnost na naši borzi, ki bi lahko prekinila tudi stagnacijo tečajev največjih slovenskih družb.
