Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6
Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja
Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.
ATVP preverja očitke obeh strani
Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.
Na to in domnevno izčrpavanje družbe z letos izplačanimi dividendami je že pred časom opozarjal Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), vlagal pritožbe na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in napovedal tožbe, medtem ko v prevzemniških vrstah trdijo, da jih je Verbič izsiljeval, ker niso želeli finančno podpreti njegovih mednarodnih projektov. V zvezi s tem so tudi prevzemniki podali prijavo na ATVP, kjer postopkov v teku ne smejo komentirati, so pa dejali, da so že medijski zapisi dovolj, da opravijo pregled. V prijavah ATVP so očitki obeh strani; vodilni Mlinotesta so zatrjevali, da so se razmere začele zaostrovati, ko je bil predlagan odpoklic dveh prejšnjih nadzornikov Mlinotesta (Boruta Kuharica in Silvana Prešolje), v VZMD so navajali, da bi morala Mlinotestova družba Finholding pred tremi leti uveljaviti zastavno pravico na delnicah Žita in ne omogočiti menjave delnic med Žitom in Mlinotestom, ki so za vsako od družb potem postale lastne delnice.
"VZMD ne dela v interesu malih delničarjev"
Vprašanja o prevzemu, morebitnem izčrpavanju Mlinotesta in izsiljevanju Kristjana Verbiča smo naslovili na vodstvo (in večinske lastnike) Mlinotesta. Uprava odgovarja: "Poudariti gre način delovanja neprofitnega zavoda VZMD, ki je očitno praksa tega zasebnega združenja. Pridobiti nekaj (po možnosti vsaj malo začinjenih) informacij o poslovanju družbe in uprave (idealni za dajanje takih informacij so razžaljeni odpoklicani člani nadzornega sveta), priti na skupščino, napovedati vlaganje izpodbojnih tožb. Ob tem ponuditi upravi sodelovanje pri raznih mednarodnih projektih in sklenitev pogodbe, kot je bila v konkretnem primeru Pogodba o podpori mednarodnim poslovno-investitorskim programom VZMD ter vzpostavitvi in vzdrževanju predstavitve družbe Mlinotest na spletnih portalih investo.si in invest-to.net v letu 2016'. Vsaki upravi je lahko jasno, kam pes taco moli. Uprava Mlinotesta je zavezana k skrbnemu poslovanju v korist vseh delničarjev in skrbi za dobrobit zaposlenih ter lokalnega okolja, zato se je odločila, da tovrstne ponudbe ne bo sprejela, saj ta ne bi prinesla koristi za družbo."
Vodilni Mlinotesta pojasnjujejo, da vse to ne pomeni, da se z Verbičem, ki je po prvi skupščini v začetku tega leta napovedal izpodbojne tožbe zaradi izglasovane zamenjave dveh nadzornikov (Kuharic, Peršolja), niso pogovarjali - najprej takoj po skupščini in kasneje na kosilu. "Ker je bilo njegovo sporočilo vseskozi jasno in ga je želel zaključiti s podpisom omenjene pogodbe, se je pogovarjanje končalo. Zakaj se je Verbič tako zelo postavil v bran dveh nekdanjih nadzornikov, ne vemo, vemo pa, da je lastnik sedmih od 3,447.901 delnic Mlinotesta. Prav tako ne vemo, zakaj se VZMD tako bori za nižje dividende, ko je običajna vloga tovrstnih združenj obratna. VZMD se na skupščinah Mlinotesta ni izkazal niti z enim pooblastilom malih delničarjev, za katere vseskozi trdi, da jih zastopa, tudi zato ne razkrije, zakaj je v interesu malih delničarjev, da omenjena nekdanja nadzornika Mlinotesta ohranita status. Zavrnitev podpisa omenjene pogodbe s strani Mlinotesta je temelj vsega njegovega početja. Očitno se mu je izmuznila priložnost, da bi (poleg številnih drugih družb) tudi Mlinotest sofinanciral njegov zavod in tako omogočil neskončno število službenih' potovanj Kristjana Verbiča po celem svetu, kar je razvidno tudi iz poslovnega poročila VZMD. V upravi Mlinotesta znova zanikamo, da bi se prevzem kakorkoli financiral s kapitalom družbe. Spoštujemo vse zakonske določbe. Izjave Kristjana Verbič so neresnične in zlonamerne. Uprava si prizadeva dobro voditi podjetje. Da smo uspešni, kažejo polletni rezultati. VZMD pa očitno želi tudi v Mlinotestu ponoviti proslulo prakso, ko z zanemarljivo količino delnic dela proti interesom malih delničarjev in kapitala, očitno pa v interesu sebe in zelo ozkega kroga ljudi," sklene uprava Mlinotesta.
Finančno izčrpavanje Mlinotesta?
Kristjan Verbič vztraja, da je vabilo za sodelovanje pri projektih VZMD prišlo od Mlinotesta. Pri teh projektih bi skrbeli za povezovanje slovenskih podjetij s tujino in tujimi investitorji. So upravo Mlinotesta od morebitnega sodelovanja odvrnili visoki zneski? Verbič pove, da se o zneskih glede prispevka Mlinotesta njihovim programom niso pogovarjali. Meni še, da ni dvoma, da se prevzem Mlinotesta financira predvsem iz letos izplačanih za skoraj poldrugi milijon evrov dividend in tako podjetje izčrpava še pred zaključenim prevzemom, saj po njegovem družba Fin Vita (trenutno je njen lastnik Miran Kovač) kot 18,86-odstotna lastnica Mlinotesta sploh ne bi smela biti deležna blizu 300 tisoč evrov dividend, ker naj bi bil po Verbičevem mnenju njen neformalni lastnik Mlinotest in so to lastne delnice, ki do dividend niso upravičene.
Podjetja si pri VZMD "kupijo mir"
Med (finančnimi) podporniki projektov in programov VZMD, tako izhaja iz njihove spletne strani, so BTC, Eti Izlake, Gorenje, Helios, HSE, Intereuropa, Istrabenz, KD Skladi, Krka, Luka Koper, Mercator, Nova KBM, Perutnina Ptuj, Petrol, Pivovarna Laško Union, Sava Re, Telekom Slovenije, Sava, Zavarovalnica Triglav in Žito. Vprašanje je, kaj imajo ta podjetja od članstva in finančne podpore v teh projektih, saj nekatera sploh ne delujejo v mednarodnem okolju. Njihovi vodilni predstavniki na skupščinah med vrsticami povedo, da si tako "kupijo mir" in je nato na nekaterih skupščinah mirno in brez (dramatičnih) vprašanj.