Aktualno

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo 28.04.2009 ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 07.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Na tokratni 39. skupščini Petrola je bilo prisotno nekaj več kot 78 % osnovnega kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković  in Borut Bizaj - vodja odbora OMD Petrola pri Društvu MDS sta zastopalo nekaj več 4,28 % prisotnega kapitala. Skupščina se je najprej seznanila z novimi predstavniki delavcev v nadzornem svetu Petrola d.d. in nato izvolila 6 predstavnikov kapitala v nadzornem svetu Petrola d.d. Skupščina se je tudi seznanila seznanili s pomembnejšimi pravnih postopki družbe, ki jih je v imenu delničarjev in družbe sprožila Uprava s katero zahteva nadomestitev prikrajšanj, ki so bila oblastno zapovedana v Sloveniji in Hrvaški in je družba Petrol d.d. iz tega naslova utrpela znatno poslovno škodo.

Ljubljana, 14.03.2025

Predstavniki delavcev v NS Petrol, d.d.

Skupščina se je seznanila, da so predstavniki delavcev v nadzornem svetu Petrola od 24. februarja 2025 dalje Robert Ravnikar, Marko Šavlija in Lina Jerman

Novi nadzorniki – predstavniki kapitala so bili izvoljeni v NS Petrol z več kot 99,8 % večino

Izvoljeni so bili:

Mario Selecky,  ki je magister prava, Master of Law, Pan evropska univerza, Master of enviromental science, Univerza v Bratislavi, zaposlen na J&T banki v Bratislavi, Slovaška, kot vodja projektov na Slovaškem, Češkem, v Sloveniji in na Madžarskem.  V preteklosti je bil Direktor divizije na Ministrstvu za okolje Republike Slovaške. Od leta 2021 dalje je član nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana.

Goran Kralj, ki je univerzitetni diplomirani ekonomist, Ekonomska fakulteta, Univerza v Zagrebu. Trenutno opravlja naloge člana uprave PBZ Croatia Osiguranje d.d., opravljal je delo svetovalca uprave PBZ Croatia Osiguranje d.d., direktorja družbe ERSTE d.o.o. pokojninski sklad ter upravitelja sklada Reiffeisen Invest d.o.o., investicijski sklad.

Vesna Južna, ki je ekonomistka višje stopnje študija Ekonomske fakultete Borisa Kidriča, z bogatimi izkušnjami s področja managementa, financ in poslovodenja. Trenutno opravlja naloge prokuristke družbe Perspektiva FT d.o.o. in ima obsežne izkušnje kot direktorica Perspektiva d.d., BPD; članica/predsednica uprave Perspektiva DZU d.o.o, vodja računovodstva in financ Perspektiva d.d., BPD, izkušnje iz finančnega posredništva, dejavnosti holdingov, priprave planov in strategij, kot direktorica družbe Strešnik Holding d.o.o, Ljubljana, prokuristka družbe Vizija holding d.o.o, Ljubljana, prokuristka družbe Vizija holding Ena d.o.o., Ljubljana, predsednica nadzornega sveta družbe Lisca d.o.o., Sevnica, predsednica  nadzornega sveta družbe CGP d.d., Novo mesto, prokuristka v družbi Hidrotehnik d.o.o., Ljubljana.

Luka Zajc, ki je diplomirani pravnik Pravne fakultete, Univerze v Ljubljani, z opravljenim pravniškim državnim izpitom z bogatimi izkušnjami iz pravnega svetovanja, kontrole nabave in poslovanja, ter kot nadzornik agencije za trženje pravic. Je član upravnega odbora odvetniške družbe Čeferin, vodja podružnice Koper ter vodja pisarne za korporativne zadeve generalnega sekretarja UEFA.

Tomaž Vesel, ki je Univerzitetni diplomirani pravnik Pravne fakultete, Univerze v Ljubljani, opravlja doktorski študij evropskega ekonomskega prava Univerza v Mariboru. Je preizkušen državni revizor. Ima bogate izkušnje kot predsednik Računskega sodišča RS. Poleg tega ima bogate mednarodne izkušnje, povezane z več mednarodnimi organizacijami in institucijami, predvsem z EU, OECD, INTOSAI, OZN, EUROSAI in FIFA.  Opravlja naloge direktorja družbe Eurofit d.o.o. in prokurista družbe Salomon d.o.o.

Marko Jazbec, ki je univerzitetni diplomirani ekonomist Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z bogatimi izkušnjami s področja finančnega svetovanja, managementa in poslovodenja. Bil je pomočnik direktorja družbe SDH d.d., predsednik uprave SDH d.d., predsednik uprave Hoteli Bernardin d.d.,Portorož, pomočnik uprave družbe NLB d.d., član uprave družbe NLB d.d., namestnik predsednika uprave družbe Intereuropa, direktor družbe Mefidus d.o.o., izvršni direktor družbe Droga Kolinska,d.d., izvršni direktor družbe SKB banka d.d. Trenutno opravlja naloge predsednika uprave družbe Pozavarovalnica Sava, d.d. (Sava Re d.d.).

Povračilo škode zaradi neupravičene regulacije in drugi pravni postopki

Kot veste družba vodi pravne postopke za povračilo povzročene poslovne škode družbi in delničarjem in na skupščini je Uprava Petrola predstavila, kje smo z zahtevki ali rešitvami v Sloveniji in Hrvaškem. Tako v primeru škode zaradi regulacije cen v Sloveniji toži za povračilo 106 mio EUR izgube iz tega naslova, na Hrvaškem toži iz enakega razloga na povračilo nekaj več kot 60 mio EUR. Geooplin pa v postopku arbitraže zahteva nekaj več kot 177 mio EUR od GAZPROMA in priznanje, da je pobot, ki ga je opravil v okt in novembru pred odpovedjo pogodbe upravičen. Na vprašanje ali so se morda z bivšo upravo kaj poravnali oziroma kjo so postopki so delničarji dobili odgovor, da je postopek v teku in je v fazi izmenjav vlog. Glede medijskih zapisov o domnevno prevelikem povišanju najemnine skladišč na Hrvaškem, pa so odgovorili, da zadevo še vedno proučuje NS in drugih pojasnil ne morejo dati.

Po 25 letih ustanovljen Svet za cene

Kot ste morda zasledili smo v Društvu MDS na prejšnji skupščini delničarjev spraševali Upravo ali ve zakaj od leta 1999 dalje Svet za cene kot strokovno posvetovalno telo za vprašanja kontrole cen nikoli ni bil ustanovljen. O tem smo obvestili tudi javnost in naše vprašanje in začudenje ob tem dejstvu, je obrodilo sadove in tako je le ta bil ustanovljen konec leta 2024 torej 25 let kasneje Svet za cene.  Skladno z določili 15. člena Zakona o cena, bo tako moral Strokovni svet (svet za cene) pred obravnavo podzakonskega akta Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov zavzeti stališče, ki ga pristojni minister predstavi pred odločanje na Vladi RS, izjemoma lahko to naredi kasneje, če je nujna situacija. To nas navdaja z optimizmom, da posegi v marže ne bodo več odraz »trenutnega navdiha nekoga« ampak bodo strokovno utemeljene in ne v škodo družb, ki zapadejo pod to regulacijo.

Ta svet je bil 20.12.2024 ustanovljen na MGTŠ in v njem so naslednji člani: Matjaž Han, Urška Korošec, Luka Omrzel vsi trije z MGŠT, mag. Tina Humar iz MF, GZS predstavljajo: Bojan Ivanc, Uroš Pogačnik in  Marko Ninčevič, Trgovinsko zbornico predstavlja Mariča Lah, AVK predstavlja David Vogrinec, člana pa sta še profesorja dr. Marko Hočevar iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in dr. Darja Borđič in Ekonomsko poslovne fakultete iz Maribora.

Marže v Sloveniji še vedno daleč od evropskega, kaj šele od povprečja v sosednjih državah

V Republiki Slovenije na dan 01.02.2025 velja sledeče: »Najvišja dovoljena višina marže  znaša za dizel 0,0983 eura/liter, za NMB-95 0,0994 eura/liter in za KOEL 0,08 eura/liter, ki je določena skladno z  Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov objavljeno v Uradne listu RS, št. 51/24, 58/24 in 64/24 in je veljavno ter se uporablja od: 18. 06. 2024 dalje in je v veljavni do: 17. 06. 2025.

• po podatkih Oil Bulletin je marža v soseščini Slovenije v marcu 2025 bila sledeča:

Da si boste lažje predstavljali 1 cent marže predstavlja 10.000.000,00 EUR bilančnega dobička oz. 11,98 centov/delnico potencialne dodatne dividende, če bi samo polovico namenili v ta namen.

Torej če bi se približali mediani in marže dvignili vsaj 6 centov pri obeh vrstah goriv in bi polovico tega namenili za razvoj v višini 30.000.000,00 EUR, preostanek pa za dividende bi to pomenila potencialno dodatno dividendo v višini 0,7188 EUR/delnico.

Zato vse odločevalce v Republiki Sloveniji pozivamo, da ponovno razmislijo o viši marž pri pogonskih goriv, saj se le tako lahko Petrol uspešno razvija naprej in investira ter hkrati ostaja konkurenčen na trgu.

Rok za vložitev kolektivne in samostojne odškodninske tožbe bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (to je imetnikov delnic, hibridnih obveznic in podrejenih obveznic saniranih slovenskih bank (2013 in 2014)) na podlagi 29. člena ZPSVIKOB-1 ne tečejo od 6. septembra 2024 dalje do objave povzetka predhodnega mnenja. Tek roka se lahko pod določenimi pogoji nadaljuje že prej, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Ljubljana, 10. marec 2025

Zaradi številnih klicev razlaščenih imetnikov delnic in obveznic in v izogib napačni interpretaciji določil ZPSVIKOB-1 je Društvo Mali delničarji Slovenije na pristojno sodišče dne 26. 02. 2025 naslovilo sledeče vprašanje:

»From: Info MDS info@skupaj.si  

Sent: Wednesday, February 26, 2025 7:29 AM
To: gospodarski.ozmb@sodisce.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

»Ali rok za vložitev kolektivne odškodninske tožbe iz 29. člena ZPSVIKOB-1, ki določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, teče in bo potekel s 15. marcem 2025?

Glede na to, da enajsti odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1 določa, da rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja. Objave tega sklepa nismo zasledili, vendar ni logično, da bi rok lahko iztekel pred objavo povzetka predhodnega mnenja, saj je smisel odločitve za kolektivno tožbo ravno v tem, da naj se sprejme informirano, torej po objavi povzetka pravnega mnenja.«

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prejeti odgovor Okrožnega sodišča iz Maribora, z dne 26.02.2025:

»From: PgP Okrožno Maribor pgp.ozmb@sodisce.si

Sent: Wednesday, February 26, 2025 12:55 PM
To: info@skupaj.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

Spoštovani,

objavo sklepa o začetku postopka izdelave predhodnega mnenja najdete, če v iskalnik na spletni strani vtipkate ime Okrožno sodišče v Mariboru.

Nato se pojavi prva stran sodišča s sliko sodišča pod njo je črn okvirček, v katerem piše Tožba nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Informacije in objave v zvezi s postopki sodnega varstva na podlagi ZPSVIKOB-1, kjer, če kliknete na ta črn okvirček, najdete objavo sklepa za izdelavo predhodnega mnenja z dne 6.9.2024.

Prav tako je pod tem črnim okvirčkom desno spodaj z velikimi črkami napisamo SODNA DESKA, kjer je bil dne 6.9.2024 objavljen sklep zaradi izdelave predhodnega mnenja MPgP 1/2024 z dne 6.9.2024 in poziv za imenovanje.

Glede vašega vprašanja vam odgovarjam, da kot že sami ugotavljate, glede na enajsti odstavek 23. člena v zvezi z 29. členom ZPSVIKOB-1 rok za vložitev kolektivne tožbe (28. členu ZPSVIKOB-1) ne teče od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni.

Prav tako bo sodišče, ko bo objavilo predhodno mnenje po desetem odstavku 23. člena ZPSVIKOB-1 v virtualni podatkovni sobi, objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča, kot izhaja iz 3.stavka prvega odstavka 28. člena ZPSVIKOB-1.

Šele v primeru, da povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih od objave sklepa o imenovanju odbora, ki pa ga še ni, zato tudi ni objavljen, torej gre za sklep o imenovanju odbora, ki še ni bil niti izdan, in ne za sklep z dne 6.9.2024, roki za vložitev tožbe, tudi kolektivne, tečejo (drugi stavek enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1)."

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Povzetek:

Zainteresiranim bivšim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank tako sporočamo, da 15. marec 2025 ni končni rok za vložitev tožb iz 29. člena ZPSVIKOB-1, saj le ta ne teče od 6. septembra 2024, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja.

To je skladno z določili enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1, ki ga citiramo:

"(11) V času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja v skladu s prejšnjim odstavkom rok za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona ne teče. Če povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, se tek roka za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona nadaljuje."

Za ogled prispevka novinarke Darje Zupan iz oddaje KODA na TV SLO1 z dne 01,marcec 2025 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Lepo pozdravljeni! Preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna še vedno razburja potrošnike. Gledalci ste se na nas obrnili s številnimi vprašanji, danes bomo poskusili ponuditi odgovore. Darja Zupan se je med drugim pozanimala, kaj storiti, če je obvestilo o deležu pri Vzajemni prejel kdo od vaših pokojnih sorodnikov. Poglejmo!

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Vsakdo, ki je imel konec leta 2023 pri Vzajemni sklenjeno dodatno - zdravstveno zavarovanje, je upravičen do deleža, če je medtem umrl, pa se njegov delež šteje v zapuščinsko maso.

Darja Zupan (novinarka): Za dediče so pri zavarovalnici pripravili poseben obrazec.

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Dobijo potrdilo, da je njihov pokojnik bil upravičen do deleža ali pa do delnice in s tem potrdilom lahko potem si pomagajo v zapuščinskem postopku in to se deduje tako, kot vsako drugo premoženje.

Darja Zupan (novinarka): Kaj pa, če je sklep o dedovanju že pravnomočen?

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Je pa to potem to naknadno najdeno premoženje in je treba potem to premoženja seveda spet priglasiti pri sodišču in če sodišče izda sklep o dedovanju naknadno najdenega premoženja. Seveda, tukaj je treba oceniti, koliko tega je, vedeti je treba, da se tudi plača sodna taksa pri zapuščinskih zadevah, tako da malo je treba to oceniti, a se to res splača. 

Darja Zupan (novinarka): Ljudem se poraja tudi vprašanje, zakaj so do deleža upravičeni le nekdanji zavarovanci Vzajemne in ne tudi tisti, ki so imeli dodatno zdravstveno zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnicah Triglav in Generali.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Obe drugi komercialni zavarovalnici sta v 100-odstotni lasti delniških družb in nista Vzajemni zavarovalnici. 

Darja Zupan (novinarka):Vzajemna bo delnice izdala konec leta, do takrat naj bi izplačala tudi denar tistim, ki so se tako odločili in je njihov delež nižji od zneska 120-ih evrov. Torej je tudi za tiste, ki še ne vedo, ali bi delnice sploh prevzeli, še čas, da o tem razmislijo.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Delnica je smiselna verjetno za tistega, ki ima že trgovalni račun in poleg tega trguje z drugimi delnicami, za tistega, ki pa samo v to delnico šel, pa je verjetno to iz finančnega vidika misija nemogoče.

Darja Zupan (novinarka): Trgovalni računi namreč niso poceni, zato tako pri Vzajemni kot na finančnem ministrstvu ljudem svetujejo, naj počakajo, dokler država ne bo z zakonom omogočila odpiranja individualnih naložbenih računov, na katere bi lahko prenesli tudi delnice in bodo po napovedih cenejši od običajnih trgovalnih računov. Vlada naj bi o tem odločala še ta mesec. 

Nikolina Prah – državna sekretarka na Ministrstvu za finance: Pričakujemo, da bi zakon začel veljati v naslednjem letu, glede na postopke preoblikovanja Vzajemne bi to lahko sovpadalo, predvidevam, da bomo dali v zakon tudi neko določbo, ki bo omogočala neposredno uvrstitev delnic Vzajemne na individualni naložbeni račun.

Darja Zupan (novinarka): Pri Vzajemni prav tako soglašajo s pobudo poslanske skupine NSi-ja, da bi morali starejšim ljudem omogočiti preprost prenos delnic Vzajemne na drugo osebo.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Si tudi predstavljamo mogoče, tako kot za individualne in naložbene račune, pa mogoče še za kaj, da se bo mogoče poskrbelo za kakšno izjemo.

Darja Zupan (novinarka): Še preden so se izplačila in izdaja delnic sploh začela, pa se je že zapletlo. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva -ponovno revizijo ocene vrednosti zavarovalnice Vzajemna. Dvomijo namreč v uradni izračun, po katerem je zavod upravičen do vrnitve ustanovnega kapitala v višini 11 milijonov evrov. Po izračunih zavoda bi moral biti ta delež trikrat višji.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Verjamem, da je bilo to vrednotenje v redu pripravljeno. Ne nazadnje je Ministrstvo za finance imenovalo ocenjevalca KF finance, pa ta ocena je bila tudi revidirana s strani, tudi s strani ministrstva imenovanih revizorjev PwC-ja.

Darja Zupan (novinarka): Na finančnem ministrstvu dodajajo, da morebitna04:06 - revizija ni v njihovi pristojnosti, pri ZZZS-ju pa lahko, če presodijo, da njihov delež ni bil ustrezno določen, zahtevajo sodni preizkus svojega deleža. In če bi jim po sodni poti uspelo?

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Verjamem, da bo zavarovalnica Vzajemna, če bo pač04:23 - to drugo vrednotenje pokazalo na večji kapital, bo z nekim obvestilom obvestila vse tiste, ki so že bili upravičeni do delnic, da imajo nov vložek. Tiste, ki pa mu morebiti niso bili upravičeni do delnic, pa bi s tem padli v razred tistih, ki delnice lahko pridobijo, pa bi verjetno morali dobiti novo obvestilo, kjer bi pač jih obvestili, da ne morejo dobiti izplačila denarnih sredstev, vendar morajo prevzeti delnice.

Darja Zupan (novinarka): Ker je vprašanj potrošnikov o preoblikovanju Vzajemne veliko, je družba na svoji spletni strani objavila odgovore na najpogostejša, ljudem pa so za pojasnila na voljo tudi na posebni klicni številki 080 20 60.

Za ogled prispevka iz oddaje ODMEVI TV SLO1 z dne 19.02.2025 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

TANJA STARIČ: Finančno ministrstvo načrtuje drugo izdajo ljudskih obveznic. Vpis se bo začel 10. marca, njihova skupna vrednost tokrat ne bo omejena. Obveznica bo triletna, obrestna mera pa 2,75 odstotka. Najnižji znesek, ki ga bo mogoče vplačati, bo tako kot lani 1.000 evrov in najvišji 250.000 evrov, kar je 100.000 več kot lani. Na borzo bodo obveznice uvrščene 1. aprila.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): V slovenskih bankah je prejeto to 25 milijard depozitov in država želi del teh prihrankov aktivirati na kapitalskem trgu. Gre za obveznico, ki je popolnoma varna zadeva. Gre za triletno obveznico v različnih od 1.000 do 250.000 in s tem želi država neko dolgoročnejšo dražjo obveznico poplačati.

Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.

S preoblikovanjem Vzajemne bo 800 tisoč zavarovancev lahko prišlo do njenih delnic. Okoli polovica jih bo dobila delnice in sploh nimajo izbire, tistim, ki jim je bil izračunan delež do 120 evrov (ta je odvisen od let zavarovanja), pa bodo izplačali denar, razen če bodo eksplicitno vložili izjavo, da si želijo Vzajemninih delnic (na najpogostejša vprašanja o preoblikovanju so odgovarjali na povezavi ali pa s pritiskom na logotip Vzajemne zgoraj).

Ljubljana, 27.01.2025

Bloomberg Adria in njen novinar Aleksandar Lukić je predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajka Stankovića vprašal, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice?

Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."

Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."

Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.

Celoten članek si lahko ogledate TUKAJ.

Člani Vzajemne bodo te dni pričeli prejemati obvestila o statusnemu preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. Člani, katerih delež ne presega 120 EUR bodo imeli na izbiro izplačilo bodisi v denarju bodisi v delnicah, vrednost 1 delnice pa znaša 1 EUR. Skupno številko upravičencev je 412.217.

Člani, katerih vrednost presega 120 EUR pa bodo prejeli delnice, številko takšnih upravičencev je 419.356. Na osnovi navedenga bomo v Sloveniji dobili delniško družbo, ki bo imela daleč največje število delničarjev v zgodovini. Dosedanji rekord je pripadal nekdanji Novi KBM d.d., ki je ob vrhuncu dokapitalizacij dosegla 100.000 delničarjev.

Ljubljana, 15.01.2025

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 14.01.2025 kliknite na sliko ali tukaj.

Na 43. skupščini delničarjev Intereurope, ki je potekala 19. julija 2024 je bilo prisotno 94,85 % delnic z glasovalno pravico. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi in delničarji spet niso dočakali vsaj minimalne zakonske dividende.

Koper, 19. julij 2024

Skupščina se je seznanila s poslovni rezultati leta 2023

Skupina Intereuropa v letu 2023 ustvarila 188,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 6 odstotkov oziroma 11,9 milijona evrov manj kot v letu 2022. Pomembno so na padec prihodkov vplivale občutno nižje cene pomorskih in letalskih prevozov ter nižji obseg povpraševanja po cestnih prevozih. EBITDA se je povečal za 5 odstotkov in znaša 15,8 milijona evrov. Veliki pozitivni premiki pred leti zelo zadolžene skupine pa so vidni v gibanju neto finančnega dolga 3 , ki je ob koncu leta 2023 znašal 27,5 milijona evrov oziroma 1,7 kratnik EBITDA in je bil najnižji v zadnjih dvajsetih letih poslovanja skupine. V primerjavi z zaključkom predhodnega poslovnega leta je skupina Intereuropa znižala neto finančni dolg za 15,0 milijonov evrov

Bilančni dobiček je ostal nerazporejen

Bilančni dobiček v višini 21.351.055,77 EUR je zaradi nasprotovanja večinskega delničarja Pošte Slovenije d.o.o. ostal nerazporejen in tako delničarji niso pričakali dividende niti po 14 letih suše, zadnjo dividendo so prejeli davnega leta 2007, ko je le ta znašala 0,83 EUR.

Skupscina je sprejela spremembe statuta

Informacije o delu družbe in sporočila bodo sedaj po sprejeti spremembi statuta le še na spletni strani družbe.

Družba s pooblastilom za pridobivanje lastnih delnic, a pozabili na določilo 90 a člena Zakona o dohodnini

Ker je sodišče vpisalo sklep o umiku z borze, trgovanje s to delnico ni več možno preko borze, zadnji tečaj pred umikom pa je bil 1,70 EUR.

Skupščina delničarjev je upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic po ceni, ki ne sme biti nižja od 50 centov in ne višja od 1,57 EUR za dobo 18 mesecev.

Skupščina je prav tako pooblastila Upravo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

Delničar, ki bo prodal delnice v sklad lastnih delnic bo plačal 25 % davek med razlika med nabavno in prodajno ceno

Rajko Stanković je kot pooblaščenec delničarjev opozoril, da je tak sklep glede na določilo veljavnega 6. odstavka 90. člena Zakona o dohodnini, za družba, ki ne kotirajo na organiziranem trgu v izrazito ekonomsko škodo delničarjev.

6. odstavek 90. člena Zakona o dohodnini https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697, glasi:

»6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je dogovorjeno obročno izplačevanje vrednosti delnic ali deležev, se nabavna vrednost porazdeli med obroke sorazmerno njihovi višini. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po III.6.3. poglavju tega zakona.«

,kar bi za delničarja pomenilo, da bi v primeru kapitalskega dobička pri odsvojitvi delnic plača 25 % davek ne glede na dolžino imetništva. In zanj ne velja, da se stopnja znižuje se vsakih pet let imetništva kapitala in znaša:

Odpoklic in imenovanje člana nadzornega sveta

Skupščina je odpoklicala mag. Boruta Vujčiča in na mesto njega imenovala Marka Remsa, člana poslovodstva Pošte Slovenije, ki pa je v preteklosti tudi že bil član uprave Intereurope.

Današnja skupščina delničarjev Metrel Dus d.d. se je začela s proceduralnim zapletom, saj je bilo od 111.526 delnic, ki so bile navzoče ob pričetku od 123.883 delnic z glasovalno pravico, kar 100 pooblastil oz. 49.042 delnic (glasov) na zahtevo predsednika Društva MDS Rajka Stankovića, ki je odvetnik Valentin Bajuk nato iz glasovanja izločeno, saj je odvetnik prisluhnil argumentom, da je vsebina 100 zbranih pooblastil direktorice v nasprotju z določili 308. a člena ZGD-1 in tudi zaradi opozorila o potencialnem preseganja prevzemnega praga, skladno z določili 4. člena ZTFI ter tudi potrjenega ne obveščanja ATVP o teh dejstvih. Skupščina je nato nadaljevala delo z novo sklepčnostjo 62.502 delnic oz 50,45 % osnovnega kapitala.

Horjul, 18.07.2024

Delničarjem 13,50 EUR dividende, Uprava in NS pa z razrešnico

V predstavitvi je direktorica predstavila lansko poslovanje in predsednik NS je podal svoje poročilo. Pri tem smo ugotovili, da čeprav je v letnem poročilu pisalo, da je bilo pregledano tudi konsolidirano letno poročilo le temu ni bilo tako. V razpravi več delničarjev se je izkazalo, da je neuradna konsolidirana vrednost 1 delnice Metrel DUS na dan 31.12.2023 kar 574,00 EUR. Vnela se je tudi razprava o načinu in ceni kupovanja delnic v preteklih letih cca 30 EUR za 1 in sedanji ceni, ki znaša že med 250 in 300 EUR.

V okviru razprave je tudi predstavnik družbe Danuwell Industries, ki je bil na skupščini prisoten preko pooblastila delničarjev ponovno izkazala interes za lastniški vstop v družbo Metrel DUS in  ponudbo iz preteklih mesecev v višini 250,00 EUR/ delnico uradno povišal na 452,00 EUR/ delnico, seveda ob pogoju, da tako kupljene delnice dobijo dovoljenje za prenos na novega lastnika, saj statut to trenutno veže na soglasje NS in vodstva, ki pa temu vstopu nista naklonjena, saj ga ocenjujeta kot poskus sovražnega prevzema po besedah predsednika NS Metrel DUS.

Delničarji so nato za dividende izglasovali sklep, da se za to nameni 13,50 EUR na delnico in izglasovali podelitev  razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2023

Izbor revizorja za leto 2024

Delničarji so tudi imenovali BM Veritas revizija iz Ljubljane za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2024.

Pooblastilo za nakup lastnih delnic in povezane spremembe Statuta Metrel DUS d.d.

Pri pooblastilu za nakup lastnih delnic od 40 % oz cca 229,60 EUR/delnico do 100 % konsolidirane knjigovodske vrednosti 574,00 EUR/delnico  je Rajko Stanković kot pooblaščenec delničarjev opozoril, da je tak sklep glede na določilo veljavnega 6. odstavka 90. člena Zakona o dohodnini, za družba, ki ne kotirajo na organiziranem trgu v izrazito ekonomsko škodo delničarjev.

6. odstavek 90. člena Zakona o dohodnini https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697, glasi:

»6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je dogovorjeno obročno izplačevanje vrednosti delnic ali deležev, se nabavna vrednost porazdeli med obroke sorazmerno njihovi višini. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po III.6.3. poglavju tega zakona.«

,kar bi za delničarja pomenilo, da bi v primeru kapitalskega dobička pri odsvojitvi delnic plača 25 % davek ne glede na dolžino imetništva. In zanj ne velja, da se stopnja znižuje se vsakih pet let imetništva kapitala in znaša:

Če to zelo plastično ponazorimo in pri tem zanemarimo višino razlike med nakupno in prodajno ceno delnice, če bo družba odkupovala delnice po 300,00 EUR, bo moral lastnik plačati 25 % davka oz. 75 EUR / delnico in bo neto dobil le 225,00 EUR/ delnico. Če pa bo delnice družba odkupila po 574,00 EUR in tudi pri tem zanemarimo višino razlike med nakupno in prodajno ceno delnice, pa do delničar moral plačati 25 % davka oz. 143,50 EUR / delnico in bo neto dobil le 430,50 EUR/ delnico

V primeru pa da delnice kupi drug delničar ali kupec, ki ni družba sama, pa tega davka ni in v primeru, da je delničar lastnik več kot 15 let nebi plačal nobenega davka.

Tudi zaostrovanje določil statuta glede prenosa delnic, ki je celo strožji od določil ZGD-1 je bil predmet burne debate, saj le to posledično tudi znižuje vrednost naložbe in ni v ekonomskem interesu delničarjev, a na koncu je bil sklep le izglasovan z zadostno večino in zato je bila napovedana izpodbojna tožba na oba sklepa tako na statut kot na sklep o odkupu v sklad lastnih delnic.

Imenovanje članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev

Skupščina je sicer najprej glasovala o nasprotnih predlogih za člane nadzornega sveta, ki jih je podal delničar družbe, a pri tem ni bil uspešen, pa čeprav se je med kandidati znašel tudi Marko Voljč bivši predsednik uprave NLB d.d. in nato je bil NS izglasovan po prvotnem predlogu.

Skupščina se je končala ob 19.15 uri in je trajala kar 4 ure in 15 minut, kar kaže na zanimivo razpravo in soočanje različnih mnenj o prihodnosti družbe in njeni dividendni politiki, ki je trenutno še neizdelana. Razprava na skupščini kaže, da si večina delničarjev trenutno želi, da Metrel Dus ostane "v rokah obstoječih delničarjev" in prihodu tujega investitorja, vsaj zaenkrat niso naklonjeni.