Cetis
Cetis, d.d. - Kontaktni podatki
Finančni podatki o družbi |
|||
|
|
||
Družba: |
Cetis |
||
Oznaka delnice: |
CETG |
||
Borza: |
Vstopna kotacija Ljubljanske borze |
||
ISIN koda: |
SI0031100843 |
||
Znesek/število |
Datum |
||
Osnovni kapital družbe: |
10.015.022,53€ |
31.12.2016 |
|
Število vseh delnic: |
200.000 |
31.12.2016 |
|
Lastne delnice: |
0 |
31.12.2016 |
|
Število delničarjev: |
369 |
31.12.2016 |
|
Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
142,93€ |
31.12.2016 |
|
Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
1473.667,00€ |
31.12.2016 |
|
Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
46,50€ |
31.12.2016 |
|
Tržna kapitalizacija |
9.300.000,00€ |
31.12.2016 |
|
Kontakt za vlagatelje: |
mag. Saša Košec Jazbinšek |
||
Telefon: |
03 4278 537 |
||
Email: |
sasa.kosec@cetis.si |
||
|
|
||
Opozorilo: |
Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo. |
V Mladinski knjigi Založba Uprava in NS brez razrešnice – razrešen celotni NS, delničarjem 0,21 EUR dividende
Na današnji skupščini Založbe Mladinske knjige (v nadaljevanju MKZ) je bilo prisotnih rekordnih 87,7 % osnovnega kapitala, od tega sta pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković in Borut Frantar zastopala nekaj več kot 14 % kapitala prisotnega na skupščini. Borut Frantar (na sliki - vir Foto Finance) je bil izvoljen za novega člana NS MKZ.
CETIS
Državna lastnika ostajata ujetnika v Cetisu
Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 24. jan.. 2018 Stran: 9
Prevzem SDH in Kad zaradi prenizke cene ne bosta sprejela prevzemne ponudbe
Ljubljana - Čeprav država v Cetisu prek svojega deleža že nekaj časa nima vpliva in se želi iz te naložbe umakniti, kot kaže, za zdaj ostaja lastnica te družbe, saj ne more sprejeti prevzemne ponudbe družbe MSIN. Ponujena cena je namreč prenizka.
Družba MSIN, ki je v posredni lasti Marka Moharja in Matjaža Satlerja, v prevzemni ponudbi do 19. februarja za delnico Cetisa ponuja 61,94 evra. MSIN, kije decembra od Kovinoplastike Lož odkupil še 9,3-odstotni delež, je že tričetrtinski lastnik, v prevzemni ponudbi pa skupaj nastopa z družbo Optimus naložbe, s katero imata v lasti skupaj slabih 80 odstotkov delnic celjskega podjetja.
Obvladovanje družbe
Ta dva lastnika že nekaj časa ne le lastniško, ampak tudi upravljavsko obvladujeta Cetis. Optimus naložbe so namreč v lasti Romana Žnidariča, izvršnega direktorja Cetisa, Marko Mohar je predsednik upravnega odbora družbe, skupaj s članom tega odbora Davorjem Vlahekom in Satlerjem pa je tudi član vodstva MSIN. Edina večja solastnika Cetisa sta poleg nekaterih malih delničarjev z nekaj več kot 15 odstotki tudi Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad). V zadnjih dveh letih sta od Cetisa prejela skupaj slabih 68.000 evrov dividend, na upravljanje družbe pa skorajda nimata vpliva. V preteklosti sta zato SDH in Kad večkrat pravico iskala tudi prek sodišča, leta 2015 pa sta zahtevala celo posebno revizijo nekaterih poslov.
Država umirja privatizacijsko vnemo
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8
Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.
Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.
Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.
Kako velik je krater, ki sta ga za seboj pustila Zvona
Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 09. 04. 2015 Stran: 4
Drugi del Vecerove preiskovalne zgodbe o zlomu mariborske nadškofije: Kako sta Zvon Ena in Zvon Dva iz denarja delala denar? Kje vse so sledi?
Zgodbe Zvona Ena in Zvona Dva ni mogoče razumeti brez poznavanja konteksta, v katerem sta delovala. Ko govorimo o nekdanji gospodarski mreži mariborske nadškofije, ne moremo mimo množice njunih naložb ter satelitskih podjetij, prek katerih sta izvajala svoje operacije. Šele ob celovitem pregledu dolgov in premoženja celotne mreže si je moč ustvariti sliko o premoženju, ki se je vrtelo v njej, in o njeni usodi. Prav tako do danes še nihče ni objavil točnega podatka, kako velika je v resnici luknja, ki sta jo za seboj pustila propadla Zvon Ena in Zvon Dva. V javnosti so se vrteli vrtoglavi visoki zneski, a pregled številk, do katerih smo se dokopali, pokaže drugačno sliko.
Štirje nivoji
Strategija: država naložbe raje pošilja v stečaj, kot da bi jih prodala
Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Bertoncelj Matej Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 03. 2015 Stran: 10
STRATEGIJA UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE
Koliko je za upravljavce državnega portfelja vredna družba, ki ni vredna nič?
Če ste bili v zadnjih dveh letih solastnik podjetja, ki se ga je država znebila iz svojega portfelja, obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da ste svoj delež izgubili zaradi izbrisa ali stečaja.
Posli Cetisa pod drobnogledom
Medij: Novi tednik Celje Avtorji: J. I. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 01. 2015 Stran: 4
Revizijska družba GSS bo preverila ozadja nekaterih poslov Cetisa, in sicer prodajo delnic Hita Cetis-Grafu, nakup te družbe in tudi nakup delnic Embalažno grafičnega podjetja iz Škofje Loke.
Takšen je sklep izredne seje skupščine, ki sta jo zahtevala Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba in tudi predlagala podobno vsebino sklepa. Vendar je obveljal nasprotni predlog večinskega lastnika, družbe MSIN, ki se od predloga SDH in Kapitalske družbe razlikuje le po predlagani revizijski hiši. Kot so poudarili v družbi MSIN, ne obstajajo nobeni razlogi za domnevo o nepravilnostih pri poslih, za katere je bila predlagana revizija. Vendar se kljub temu strinjajo, da posle še enkrat preveri posebni revizor. Le tako bodo, pravijo, lahko dokončno ovrženi vsi sumi manjših delničarjev o tem, da so bile pri prodaji delnic Hita ter pri nakupu družbe Cetis-Graf storjene nepravilnosti.
Vzpon in padec Valantovega NFD Holdinga
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17
NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.
Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.
NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.
Ostali so le hoteli
V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.
Državno premoženje prepuščeno stihiji
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 08. 2014 Stran: 1 in 7
Manj kot s privatizacijo se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala
Medtem ko privatizacija po enomesečni zamrznitvi ponovno poteka v polnem zamahu, odgovora na vprašanje, katere naložbe so za državo strateškega pomena, še vedno ni.
Brez vizije ali strategije, zgolj s kratkoročnimi ukrepi ter cilji. Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena.
Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila.