Aktualno

Pooblaščenca Društvo MDS Rajko Stanković in Vladimir Ložak sta na skupščini zastopala 189.016 delnic oz. 8,94 % prisotnega kapitala na skupščini z glasovalno pravico. Na skupščini so delničarji najprej seznanili z odstopom Boštjana Napasta. Skupščina se seznanila, da je g. Borisa Brdnika kot člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev za mandatno obdobje od 1. 11. 2022 do 22. 7. 2025 nadomestil g. Milan Potočnik. Skupščina je tudi za mandatno obdobje 4 let od dneva izvolitve na skupščini Izvolili novega člana NS - predstavnika kapitala dr. Tomaža Subotiča. Skupščina žal ni potrdila zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic. 

Zreče, 08.12.2022

Društvo MDS je pred skupščino pridobilo odgovore Uprave družbe Unior, d.d,, ki so bila objavljena na SEONETU dne 08.12.2022

Rajko Stanković je kot pooblaščenec delničarjev pred sklepanjem pri točki 5. dnevnega reda podal sledeča vprašanja Upravi, na katere je dobil preko sistema SEONET pisne odgovore pred pričetkom 4. izredne skupščini skladno z določili 305 člena ZGD-1 in so sestavni del notarskega zapisnika.

1. vprašanje: Ali drži , da so delničarji prvič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

2. vprašanje: Ali drži , da so delničarji drugič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 9. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

3. vprašanje: Ali drži, da v 8. alineja 247. člena ZGD-1 piše sledeče:

8.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

4. vprašanje: Ali iz vseh 3 zgoraj postavljenih vprašanj sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), ker to ni bilo niti predlagano, niti izglasovano?

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Glede na sodne odločitve trditev ne drži. Sodišča so odločila, da je bilo pooblastilo dano, ter da je bilo dovoljeno tudi kupovanje preko tretjih oseb. Uprava mimo sodnih odločitev ne more.«

5. vprašanje: V kolikor pa je bil tak sklep iz 4 vprašanja izglasovan na skupščini, pa prosim predložite zapisnik skupščine ali pa citirajte tak sklep z natančno navedbo na kateri skupščini, pod katero točko in kdaj je bil izglasovan in na čigav predlog.

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Drugih sklepov ni bilo.«

Zaključek:

Čeprav delničarji niso izglasovali umika lastnih delnic, pa v Društvu MDS menimo, da iz odgovora 1., 2., 3. in 5 nedvoumno izhaja, da sklep, ki bi omogočal kupovanje delnic preko tretjih oseb, skladno z 251. členom ZGD-1 ni bil nikoli predlagan, niti izglasovan, zato bo tudi v bodoče potrebno razmisliti o umiku teh delnic. Društvo se bo sedaj posvetilo analizi sodbe, ki je tak nakup pripoznala, saj pogoji iz 251. člena  ZGD-1 nikoli niso bili izpolnjeni.

Tudi argument Uprave, da se lahko to spremeni in da je umik preuranjem zaradi postopkov na Ustavnem sodišču RS pa se bojimo, da je tak argument žal enak možnosti vsak državljana, da »zadane glavni dobitek na igri na srečo«.

Na zahtevo Društva MDS s sopodpisniki je uprava sklicala  4. izredno skupščino delničarjev družbe UNIOR Kovaška industrija, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, ki bo v četrtek, 08. decembra 2022 ob 12.00 uri v Rdeči dvorani Hotela Atrij  v Zrečah, z naslednjim dnevnim redom:

1. Otvoritev seje skupščine in ugotovitev sklepčnosti.
2. Izvolitev delovnih teles skupščine.
3. Predčasno prenehanje mandata članov nadzornega sveta.
4. Imenovanje člana nadzornega sveta družbe Unior d.d.
5. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic.

Ljubljana, 30.11.2022

DVA ODSTOPA IZ NADZORNEGA SVETA IN NADOMESTNI ČLAN NADZORNEGA SVETA - PREDSTAVNIK DELAVCEV

Tokratna skupščina se bo sprva seznanila z dvema odstopa iz nadzornega sveta družbe Unior d.d. in sicer g. Boštjana Napasta – predstavnika kapitala v nadzornem svetu, ki je odstopil zaradi nezdružljivosti svoje funkcije predsednika uprave  (Luke Koper) družbe v večinski lasti države in nadzorniško funkcijo v družbi v pretežni lasti države (Unior). G. Boris Brdnik - predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu pa je odstopil, ker je pričel opravljati vodstveno funkcijo v hčerinskem podjetju družbe, kar je nezdružljivo z nadzorniško funkcijo in ga bo nadomestil g. Milan Potočnik za čas preostanka mandata.

NOV ČLAN NADZORNEGA SVETA – PREDSTAVNIK KAPITALA

Društvo MDS skupaj s sopodpisniki predlaga za novega člana NS Unior d.d. – predstavnika kapitala g. dr. Tomaža Subotiča, ki je po izobrazbi doktor znanosti s področja organizacije ved, s specializacijo organizacije profitnih centrov in magister ekonomskih znanosti, smer mednarodna menjava. Od leta 1991 je zaposlen kot direktor podjetja Intertrade CS, a.s. s sedežem v Pragi, katerega tudi lastnik je. Dr. Tomaž Subotič je bil med drugim član nadzornega sveta in revizijskih odborov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje, DP Železar, NLB Factoring Praga ter še v nekaterih drugih družbah v času, ko je bilo njihovo korporativno upravljanje zgledno. Tomaž Subotič je v Uniorju največji posamični delničar in že vrsto let aktivno opozarja (tudi SDH) na nujnost sprememb pri posameznih segmentih poslovanja družbe Unior, vse z namenom doseganja boljših poslovnih rezultatov ter kar največje trajnostne rasti za vse deležnike družbe

ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA Z UMIKOM LASTNIH DELNIC, KDAJ IN KAKŠNE SKLEPE JE  SKUPŠČINA UNIORJA SPREJELA ZA NAKUP LASTNIH DELNIC?

Prvič so delničarji o tem odločala na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. Skupščina je takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

In kaj piše v 8. alineja 247. člena ZGD-1?

1.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

Iz navedenega sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), kar ni bilo niti predlagano, niti izglasovano, zato upravičeno trdimo, da so delnice pridobljene v nasprotju z danim pooblastilom in jih je potrebno umakniti.

Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti omejena na pavšalni znesek ampak mora biti odraz objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti (izbrisati).

Ljubljana, 21.10.2022

Današnja pobuda poslanca g. Jožeta Tanka je sicer dobrodošel korak, da se ponovno začnemo pogovarjati o pravičnem načinu poplačila vsakega 4 državljana Republike Slovenije, ki je varčeval v delnicah ali obveznicah neposredno ali preko pokojninskih skladov in zavarovalnic. Moti nas tudi, da vsi vztrajno pozabljajo neizpodbitno dejstvo, da banke niso šle v stečaj in tudi to, da je podrejena obveznica, bila de facto posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga le te že 9 let ne vračajo. V obratnem primeru pa bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi od fizičnih ali pravnih oseb, če le te nebi vračale najetih kreditov. Če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko skupaj z obrestmi vsem vlagateljem.

Zato Rajko Stanković predsednik Društvo MDS v imenu izbrisanih delničarjev in obvezničarjev državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije dr. Roberta Goloba bodisi za oblikovanje primerne zakonske rešitve, ki ne bo dikriminatorna, ali pa za za iskanje pravične izvensodne poravnave, da še pred 9 letnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev za več kot 100.000 državljank in državljanov, v kolikor pa v to vštejemo še vlagatelje v pokojninske sklade in zavarovalnice pa to zadeva kar 500.000 prebivalcev oz. vsakega 4 državljana Republike Slovenije, saj delničarji in obvezničarji in vlagatelji, še danes nimamo učinkovitega pravnega sredstva.

Spomnimo kadarkoli je Republika Slovenija »ni reševala odprtih pravnih zagat« je vedno prišel izdaten račun skupaj z zamudnimi obrestmi, ki na današnji dan skladno z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 mio EUR na 950 mio EUR glavnice.

Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč samo od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti (izbrisati).

Ljubljana, 13.09.2022

Današnja sodba Sodišča EU potrjuje, kar trdim(o) že ves čas - da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in Ministrstvom za finance oziroma Republiko Slovenijo. Tudi ta današnja sodba dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj smo bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti, tudi če bi Banka Slovenije ravnala skrbno (in bi npr. neskrbno ravnal kdo drug, npr. cenilci).

Za ogled TV prispevka novinarja Marka Milenkovića iz oddaje Dnevnik TVSLO1 z dne 13.09.2022 ob 19.00 uri pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Današnjo sodbo kot žebelj v krsto ZPSVIKOB kot povsem neustreznega zakona za razrešitev problematike bančnih oškodovancev zato pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo. Še posebej nas veseli, da je Sodišče EU »obračunalo« z novimi poskusi krivic, ki jih je predstavljala diskriminacija poplačila bančnih oškodovancev v odvisnosti od okoliščin pridobitve (socialnih, tržnih).

Zato Rajko Stanković predsednik Društvo MDS v imenu izbrisanih delničarjev in obvezničarjev Vlado Republike Slovenije dr. Roberta Goloba poziva za iskanje pravične izvensodne poravnave, da še pred 9 letnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev za več kot 100.000 državljank in državljanov, v kolikor pa v to vštejemo še vlagatelje v pokojninske sklade in zavarovalnice pa to zadeva kar 500.000 prebivalcev oz. vsakega 4 državljana Republike Slovenije, saj delničarji in obvezničarji in vlagatelji, še danes nimamo učinkovitega pravnega sredstva.

Spomnimo kadarkoli Republika Slovenija »ni reševala odprtih pravnih zagat« je vedno prišel izdaten račun skupaj z zamudnimi obrestmi, ki na današnji dan skladno z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 mio EUR na 950 mio EUR glavnice.

Na 35. Skupščini delničarjev Telekoma Slovenije, d.d., ki je potekala v petek, 9. septembra 2022, so delničarji z 9. septembrom 2022 odpoklicali člane nadzornega sveta – predstavnike delničarjev Iztoka Černošo, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in dr. Jurija Toplaka.

Ljubljana, 09.09.2022

Štirje novi člani nadzornega sveta 

Na skupščini so delničarji za člane nadzornega sveta – predstavnike delničarjev izvolili mag. Alenko Čok Pangeršič, Matejo Čuk Orel, Marka Boštjančiča in mag. Žigo Debeljaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki začne teči z dnem izvolitve na skupščini.

Za ogled TV posnetka televizije POP TV z dne 09.09.2022 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je na skupščini nove nadzornike pozval, naj poleg pregleda, ki ga je predlagal Kad, opravijo tudi pregled omenjenih sklepov prejšnjih nadzornikov glede uprave in ugotovijo, ali so odločitve o izredni povedi potekale skladno z zakonom o gospodarskih družbah.

Kot je v izjavi medijem po skupščini dejal Stanković, so bili o odločitvah glede uprave seznanjeni z objavo na spletnih straneh Ljubljanske borze, v medijih pa se je ugibalo, zakaj naj bi bil Jontes razrešen. "Iz teh medijskih objav ni natančno jasno, zakaj in po kakšnem postopku (je bil razrešen). V medije curljajo različne informacije, zato se nam je zdelo smotrno, da novi nadzorni svet prouči celotno gradivo ... in v primeru, da ti razlogi ne vzdržijo pravne presoje, to ustrezno sanira," je povedal.

O odhodu uprave je dejal, da ne pomni odstopa teden dni pred menjavo nadzornikov. Očitno sta predsednik in članica uprave presodila, da bosta lažje našla skupni jezik z dosedanjimi nadzorniki, je povedal Stanković in izrazil upanje, da se bo s tem, ali sta sporazum z njima in razrešitev Jontesa skladna z vsemi akti, ukvarjal novi nadzorni svet. O imenovanju Debeljaka pa je dejal, da je bilo tudi v preteklosti običajno, da ključni kadri SDH prevzemajo te funkcije. "Glede na to, da je bil gospod Debeljak dolgoletni predsednik družb, da ima ustrezne kompetence in znanja, verjamem, da bo našel čas in voljo, da bo svojo nadzorstveno funkcijo popravljal tako, kot je treba," je povedal Stanković.

Delničarji Mladinske knjige so na današnji skupščini še pred iztekom mandata odpoklicali dosedanje člane nadzornega sveta Nino Marin, Jožeta Možino in Petra Kavčiča ter za dobo štirih let na njihova mesta imenovali Tajo Kuhar, Duška Kosa in Mileno Fornazarič. Obenem so sprejeli sklep, da bilančni dobiček družbe ostane nerazporejen.

Ljubljana, 18.08.2022

Predsednik Društva MDS se je udeležil 28. redne skupščina delničarjev Krke, d. d., Novo mesto. Na skupščini so se delničarji seznanili z letnim poročilom uprave za poslovno leto 2021, revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta (NS) o rezultatih preveritve letnega poročila za leto 2021 in njegovi potrditvi ter poročilom o prejemkih članov uprave in NS družbe za leto 2021. Delničarji so sprejeli sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2021 ter podelili razrešnico upravi in NS za leto 2021. Seznanili so se s Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora Krke, d. d., Novo mesto. Za člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so za petletno mandatno obdobje izvolili Boruta Jamnika, za revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 pa imenovali revizorsko družbo KPMG Slovenija, d.o.o.

Otočec, 7. julij 2022

Bruto dividenda 5,63 EUR, Uprava in NS dobila razrešnico

Delničarji so na skupščini sprejeli sklep, da se bilančni dobiček za leto 2021 v višini 318.625.126,16 EUR uporabi za naslednje namene:

· za dividende (5,63 EUR bruto na delnico) 175.024.601,13 EUR,

· za druge rezerve iz dobička 71.800.262,52 EUR,

· za prenos v naslednje leto 71.800.262,51 EUR.

Potrjena dividenda v višini 5,63 EUR bruto na delnico je 12,6 % višja kot lani. Dividende se delničarjem začnejo izplačevati 21. 7. 2022, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, na dan 20. 7. 2022. Delničarji so potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2021 in jima podelili razrešnico. Delnilčarji so se seznanili tudi s Poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2021 in ga potrdili.

Politika prejemkov ni bila sprejeta zaradi nasprotovanja SDH

Prav tako so se delničarji seznanili s Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora Krke, d. d., Novo mesto., a žal zaradi nasprotovanja SDH posvetovalni sklep o Politiki prejemkov ni bil sprejet. Politika prejemkov, ki je veljavna in skladna z zakonodajo, ni popolnoma skladna z zadnjimi priporočili delničarja SDH. Priporočila delničarja SDH glede Politike prejemkov bodo preučena do naslednje redne skupščine družbe.

Borutu Jamniku nov mandat v NS Krke

Za člana nadzornega sveta Krke, d. d., Novo mesto, predstavnika delničarjev, so za petletno mandatno obdobje, ki se začne 8. 7. 2022, izvolili Boruta Jamnika.

KPMG revizor za 3 letno obdobje

Za revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 so imenovali revizorsko družbo KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d. o. o

Delničarji Uniorja so na današnji skupščini potrdili predlog uprave in nadzornega sveta družbe, da bilančni dobiček za leto 2021 v višini 8,8 milijona evrov ostane nerazporejen, ter zavrnili predlog, da se del dobička nameni za izplačilo dividend. Obenem so zavrnili predlog za odpoklic članice nadzornega sveta družbe Andreje Potočnik.

Zreče, 06.07.2022

Pooblaščenec delničarja Tomaža Subotiča Rajko Stanković je na zasedanju skupščine podal nasprotni predlog glede uporabe bilančnega dobička. Del bilančnega dobička v višini 941.334,20 evrov bi se po tem predlogu uporabilo za izplačilo dividend, dividenda pa bi znašala 0,34 evra bruto na delnico. O uporabi ostalega dela bilančnega dobička v višini 7,8 milijona evrov pa bi se odločalo v naslednjih letih. Delničarji so omenjeni predlog zavrnili ter podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da dobiček ostane nerazporejen, so danes prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe. Na izglasovani sklep sta pooblaščenca delničarjev Tomaža Subotiča in Vladimirja Ložak Rajko Stanković in Grega Tekavec napovedala izpodbojno tožbo.

Delničarji so se med drugim seznanili in odobrili poročilo o prejemki članov organov vodenja in nadzora družbe, ki so jih za upravljanje nalog v družbi prejeli v poslovnem letu 2021.

Odpoklic ovadene članice nadzornega sveta neuspešen

Na skupščini so delničarji obenem obravnavali predlog odpoklica članice nadzornega sveta Andreje Potočnik, ki je bila po poročanju medijev ovadena s strani NPU na SDT v zadevi nabava zaščitne opreme. Podano ovadbo zoper tri osebe na SDT je tudi uradno potrdil NPU v torek, 5. jul. 2022 ob 14:46 preko e-mail odgovora.

Gorazd Korošec zaenkrat še ne bo vračal 3 mio EUR

Kljub temu, da je bivši predsednik Gorazd Korošeč že leta 2013 priznal kaznivo dejanje ponarejanje listin in se pogodil s tožilstvo skupščina ni podprla sklepa, da mora uprava družbe Unior vložiti tožbo za povrnitev škode v zvezi z vodenjem poslov glede razmerij z družbo Rhydcon, ki je družbi Unior nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora. Povzročena je bila škoda družbi in njenim delničarjem, nekaj več kot v višini 3 mio EUR.

Zapisnik skupščine si lahko ogledate tukaj.

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 30. junija 2022 sestali na 28. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 87,75 % osnovnega kapitala. Društvo MDS je zastopalo nekaj manj kot 3 % na skupščini prisotnega kapitala.

Maribor, 30.06.2022

Poslovanje v letu 2021

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2021 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila družbe za leto 2021 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2021.

Poslovno leto 2021 je družba Elektro Maribor d. d. zaključila s čistimi dobičkom v višini 11,7 mio EUR, kar je za 1,2 mio EUR več kot preteklo leto, in čistim poslovnim izidom v višini 9,2 mio EUR. Družba je imela konec leta 2021 16.986 km elektrodistribucijskega omrežja, 221.268 odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje in 770 zaposlenih. Distribuirali so 2.314 GWh električne energije, kar je za 5,3 % več kot leto prej in največ doslej. V sistem naprednega merjenja je vključenih že 99,5 % vseh merilnih mest. Vsako leto povečajo robustnost omrežja.

V letu 2021 je bilo tako v celotnem omrežju že več kot 53 % podzemnih vodov in 72 % izoliranih vodov. Konec leta 2021 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključeno že 5.412 proizvodnih virov, kar je 32 % več kot leto pred tem. V letu 2021 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2021 so izdali za 43 % več soglasij za priključitev kot leto prej. Vrednost investicijskih vlaganj je znašala 33,1 mio EUR, kar je za 5 % več glede na preteklo leto in največ doslej.

Delničarjem 6 centov dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Sprejet je bil predlog SDH, da se bilančni dobiček v višini 3.691.881,94 evra uporabi tako, da se del v znesku 2.000.718,12 uporabi za izplačilo dividend, preostanek v višini 1.691.163,82 pa ostane nerazporejen.

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za poslovno leto 2021.

Imenovan revizor

Za pooblaščeno revizijsko družbo za poslovna leta od 2022 do vključno 2026 je bila imenovana družba BDO Revizija d.o.o.

Skupščina se je seznanila, da dvema članoma nadzornega sveta, predstavnikoma zaposlenih, 14.7.2022 poteče mandat.

Skupščina izvolila dva nova člana nadzornega sveta 

Skupščina je izvolila dva nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, Marijo Šeme, MBA, in mag. Sama Logarja.

Letno poročilo družbe: https://www.elektro-maribor.si/o-podjetju/za-delničarje/letna-poročila/.

Na današnji 27. redni seji skupščine Elektra Celje, d. d., ki je potekala na sedežu družbe v Celju, so se delničarji seznanili s poslovanjem družb v Skupini Elektro Celje v letu 2021 ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Delničarji so med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2021 ter o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe za opravljeno delo v preteklem letu. Skupščine se je udeležilo 89,1 % odstotkov celotnega kapitala družbe. Društvo MDS je zastopalo nekaj manj kot 2 % prisotnega kapitala na skupščini.

Celje, 29.06.2022

Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2021 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Celje, d. d. za leto 2021 in revidiranega konsolidiranega letnega poročila skupine Elektro Celje za poslovno leto 2021. Skupščina se je seznanila tudi s prejemki članov organov vodenja in nadzora, ki so jih za upravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2021 in so razkriti v letnem poročilu.

Delničarji Elektra Celje so na današnji skupščini sklenili, da se od 4.410.425,93 EUR lanskega bilančnega dobička, za izplačilo dividend nameni 2.147.271,84 EUR, kar brez upoštevanja lastnih delnic znaša 0,09 EUR bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v znesku 2.263.154,09 EUR ostane nerazporejen. Dividende bodo izplačane 29. julija tistim delničarjem vpisanim pri KDD na dan 28. 7. 2022.

Delničarjem Elektro Celje 9 centov dividende

Foto vir: spletna stran Elektro Celje.

Uprava in nadzorni svet Elektra Celje sta sicer predlagala, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, medtem ko je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo 0,18 EUR bruto na delnico in 0,1884 EUR bruto dividende na delnico. Vendar pa je danes skupščina podprla predlog večinskega delničarja, to je država oz. Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja z deležem. Pooblaščenec delničarja Kalantia Limited je na izglasovani sklep napovedal izpodbojno tožbo.

Uprava in NS z razrešnico

Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v poslovnem letu 2021. Za pooblaščenega revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 je skupščina imenovala družbo Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana.

Ustanovitev sklada lastnih delnic in spremembe 11. člena Statuta brez podpore SDH nista bili izglasovani

Predloga sklepov, ki sta bila podana v okviru razširitve dnevnega reda skupščine  "Pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic" in "Sprememba statuta", ki so ga podali Društvo MDS, Kalantia Limited, Collis Plus in Matjaž Titan – Odvetnik, nista bila izglasovana, saj tega sklep ni podprl SDH.

Poslovanje družbe Elektro Celje v letu 2021

Družba Elektro Celje je v letu 2021 delovala v zahtevnih gospodarskih okoliščinah. Mnogo je bilo izzivov in prilagajanj. V delovne procese smo vpeljali nove tehnično tehnološke in organizacijske rešitve. Elektrodistribucijsko omrežje Elektra Celje je bilo učinkovito, zanesljivo in je varno služilo uporabnikom. Imamo dobro zgrajeno, močno in robustno distribucijsko omrežje, nadgrajeno z novimi informacijskimi in telekomunikacijskimi tehnologijami. Sistemska integracija obnovljivih virov energije v stavbah in industriji, zmanjševanje toplogrednih plinov v prometnem sektorju, vključevanje baterij in mobilnih virov, dostopnost do podatkov v realnem času, agregiranje in posledično prožnost elektroenergetskega sistema so izzivi, s katerimi smo se ukvarjali.

Na distribucijsko omrežje družbe Elektro Celje je bilo konec leta 2021 priključenih 175.027 odjemalcev električne energije (vključno z odjemalci s proizvodnimi napravami in samooskrbo) ter 5.581 proizvodnih naprav, ki so priključene neposredno na omrežje. V letu 2021 se je skupno število elektrarn, v primerjavi z letom 2020, povečalo za 2.234. Delež izgub na preneseno električno energijo je, ob distribuiranih 1.975.237 MWh električne energije, znašal 4,22 %.