Aktualno

Na skupščini je bilo prisotno 4.089.136 glasov oz. 52,35 % delnic z glasovalno pravico.. Skupščina Cinkarne Celje, d.d., je na današnji skupščini sprejela nasprotni predlog SDH d.d., ki delničarjem namenja 3,20 EUR dividende na delnico. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal na 0,74 % prisotnega kapitala.

Celje, 13.02.2024

Bilančni dobiček leta 2022 skoraj v celoti razdeljen delničarjem 3,20 EUR dividende

Bilančni dobiček po revidiranih izkazih družbe na dan 31. 12. 2022, znaša 25.014.391,39 EUR, od tega:

• nerazporejeni bilančni dobiček, ki je bil oblikovan iz dobička, ustvarjenega v preteklih letih do vključno leta 2021, znaša 84.158,59 EUR

• bilančni dobiček, ki je bil oblikovan iz dobička ustvarjenega v letu 2022, znaša 24.930.232,80 EUR

Na predlog SDH se je bilančni dobiček v višini 25.014.391,39 EUR uporabil za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 25.008.384,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 3,20 EUR na delnico,

• preostali del bilančnega dobička v znesku 6.007,39 EUR ostane nerazporejen.

Družba bo izplačala dividende 23. 2. 2024, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 22. 2. 2024

Cinkarna Celje izboljšuje konkurenčnost

Podaljšanje trgovskih poti iz Kitajske izboljšuje konkurenčnost Cinkarne Celje, a ostajajo drugi izzivi je dejal Aleš Skok predsednik uprave. Poslovni rezultati leta 2023 bo nekoliko boljši od napovedi na SEONETU z dne 30.11.2023.

Ali se obeta letos še ena dividenda za leto 2023

Spomnimo druge rezerve iz dobička so dne 31.12.2022 znašale 103,358 mio EUR razkrito v Letnem poročilu Cinkarne Celje d.d. na strani 222 za leto 2022.

Čisti poslovni izid leta 2023 pa po napovedih uprave z dne 30.11.2023 znaša nekaj več kot 5,045 mio EUR pri čemer so eksplicitno navedli sledeče:

»Ocenjeni prihodki družbe in čisti poslovni izid za leto 2023 ne vsebujejo prejetih sredstev državne pomoči iz naslova Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK).«

Društvo MDS ocenjuje, da je Cinkarna Celje d.d. v letu 2023 iz tega naslova prejela cca 5 mio EUR državne pomoči.

Da pa bi se to lahko zgodilo, bo moral Cinkarna Celje najprej sprostiti del drugih rezerv iz dobička preteklih let pred letom 2023, najmanj v enaki višini, kot bi morda predlagal skupni znesek za izplačilo dividend poslovnega leta 2023, če ne bi bilo omejitev zaradi prejema državne pomoči za energente v letu 2023, ki tako delitev prepovedujejo. Tako bi se formalno dobiček leta 2023 prerazporedil v druge rezerve.

Glede na velike rezerve iz dobička iz preteklih let , ki so dne 31.12.2022 znašale 103,358 mio EUR ni izključeno, da bo Cinkarna Celje sprostila več rezerv kot 5 mio EUR, ki bi jih skladno z dividendno politiko namenila za dividende v višini 0,6 EUR na delnico in bo dividenda seveda ustrezno višja.

Vse to je naše ugibanje, ki temelji iz objavljenega letnega poročila Cinkarna Celje za leto 2022 in napovedi o čistem dobičku leta 2023 Cinkarna Celje z dne 30.11.2023 na Seonetu, ter našem predvidevanju, da je Cinkarna Celje iz naslova državne pomoči za energente prejela cca 5 mio EUR.

Na današnji 37. skupščine delničarjev Telekoma Slovenije je bilo zastopanih 5.131.622 delnic z glasovalno pravico, kar predstavlja 78,97 % od 6.498.177 delnic z glasovalno pravico. Rajko Stanković predsednik Društva MDS je zastopal 51.991 delnic in glasoval z 44.351 delnicam kar je na skupščini predstavljalo 0,87 % pri glasovanju zastopanih delnic.

Ljubljana, 07.02.2024

Skupščina odloča o uporabi bilančnega dobička za poslovno leto 2022, delničarjem 6,2 EUR dividende v dveh enakih delih

Skupščina je odločala le o eni vsebinski točki in sicer o delitvi bilančnega dobička poslovnega leta 2022. V ta namen sta uprava in nadzorni svet predlagala, skupščina pa je to odločitev potrdila , da se ves bilančni dobiček razdeli v skupni višini 6,20 EUR na delnico v 2 delih po 3,10 EUR.

Prvi del dividend v višini 3,10 EUR se delničarjem izplača dne 22.marca 2024 delničarjem, ki bodo vpisani kot imetniki v  KDD na dan 21.03.2024 in drugi del v višini 3,10 EUR pa se delničarjem izplača dne 23.08.2024 delničarjem ki bodo vpisani kot imetniki v  KDD na dan 22.08.2024.

Pri razpravi o bilančnem dobičku je predsednik Društva MDS pozval upravo, da na naslednji skupščini predstavi podrobneje poročilo Računskega sodišča in ukrepe, ki so jih izvedli. Spomnimo, da je Društvo MDS že na več skupščinah opozarjalo na nesorazmerno visoke prejemke predsednika uprave IPKO na Kosovu, ki je imel dve pogodbi, skupna višina njegovih prejemkov pa je presegala celo plačo predsednika uprave Telekoma Slovenije.

Ali lahko delničarji Telekoma Slovenije pričakujejo še eno dividendo letos?

Telekom Slovenije je dne 08.11.2023 objavil na SEONETU sledeče:

»Ocena poslovanja v letu 2023

Skupina Telekom Slovenije ocenjuje, da bo v letu 2023 presegla prvotno načrtovane poslovne prihodke, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) in čisti dobiček. Na podlagi trenutno znanih informacij je ocena, da bodo poslovni prihodki znašali 699 mio EUR, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) 226 mio EUR ter čisti dobiček 38 mio EUR.«

Iz tega gre sklepati, da si lahko delničarji Telekoma Slovenije morda obetamo, da bo predlagana dividenda na skupščini 20. junija 2024  med 3,00 EUR in 5,00 EUR bruto na delnico, a pri tem opozorimo, da gre zgolj za naše predvidevanje oz ugibanje, ki temelji na oceni poslovanja Telekoma Slovenije z dne 08.11.2023 in ne za kakršno koli uradno ali neuradno stališče ali informacijo kogar koli iz družbe Telekom Slovenije d.d.

Ministrstvo še pripravlja nov zakon, razlaščeni vlagatelji bi se najraje zunajsodno poravnali.

Te dni mineva deset let od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev. Te še vedno nimajo, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice v tem času presodilo, da je šlo za kršenje pravice do uživanja premoženja. Edini sprejeti zakon, ki je odškodninsko tožbo omogočil, je ustavno sodišče letos razveljavilo, ministrstvo za finance pa novega še pripravlja. Razlaščeni vlagatelji, naveličani čakanja, se zavzemajo za zunajsodno poravnavo, saj je po vsem tem času jasno, da bodo morebitne odškodninske tožbe dolgotrajne in drage. Cel članek lahko preberete v Časniku Delo: Po desetih letih še brez možnosti tožbe

Ljubljana 15.12.2023

Izjava predsednika Društva MDS za časnik Delo dne 15.12.2023

Tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije kot edino pot do rešitve po vseh teh letih vidijo poravnavo. »Menimo, da je po desetih letih čas, da se nehamo spraševati, kdo je kriv, ampak da se lotimo poravnave,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič, ki meni, da je vsak kompromis boljši od tega, da se nič ne zgodi. V društvu so celo pripravili svoj predlog poravnave, po katerem bi vsi vlagatelji takoj dobili do 100.000, preostanek pa pozneje prek državnih obveznic. V MDS se zavzemajo za stoodstotno poplačilo glavnice, glede obresti pa so se pripravljeni pogajati. »Upam, da bodo na ministrstvu zmogli toliko modrosti in ne bodo napisali ustavno spornega zakona,« dodaja. Na zakon o sodnem varstvu je prispelo veliko pripomb. Tako veliki kot mali razlaščenci bi se raje poravnali, kot se tožili.

Vsak kompromis je boljši od tega, da se nič ne zgodi. Rajko Stankovič 

Društvo MDS poslal svoj predlog na MF

V Društvu MDS smo dne 24.10.2023 Ministrstvu za finance odgovorili na njihov dopis številka: IPP 007-283/2023 z dne 09.10.2023 vezano za že 3 poskus predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in smo zapisali, da ugotavljamo določen napredek, a menimo, da je predviden postopek dolgotrajen in drag, ter ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Prav tako smo mnenja, da bi moral zakon pisati Ministrstvo za pravosodje, ki v te postopke »izbrisa« ni bilo vključeno. Če se malce pošalimo je to enako kot bi dali obsojenemu za kaznivo dejanje npr. za gospodarski kriminal možnost popravljati kazenski zakonik na osnovi katerega je bil obsojen in bi svoje dejanje s pomočjo pravnikov uspešno v spremembi zakona spremenil v prekršek.«

V vednost smo to poslali tudi Generalnemu sekretariatu Vlade RS, Ministrstvu za pravosodje in Državnemu odvetništvu

Ljubljana, 24.10.2023

Zakonski predlog rešitve Društva MDS

V Društvu MDS smo poslali izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti,

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 80 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

SDH preveril interes manjšinskih delničarjev EDP za prodajo delnic

Ljubljana, 12. 12. 2023 – Zaradi majhnega izkazanega interesa za prodajo delnic s strani manjšinskih delničarjev pod pogoji, ki bi bili za SDH sprejemljivi, SDH sprejel odločitev, da ne izvede nobenih odkupov delnic.

Slovenski državni holding, d. d., (SDH) je v skladu z veljavnim Letnim načrtom upravljanja naložb v letu 2023 izvedel več upravljavskih dejanj v povezavi z elektrodistribucijskimi podjetij (EDP), s ciljem preučitve možnosti lastniške in organizacijske optimizacije modela dejavnosti elektrodistribucije.

Na podlagi javno objavljenih podatkov EDP je pridobil neodvisne ocene vrednosti vseh petih EDP, za namen preučitve možnosti odkupa delnic manjšinskih lastnikov.

Po pridobitvi vrednostnih podlag za odločanje o pogojih odkupa se je SDH sestal s predstavniki večjih manjšinskih delničarjev EDP in dne 21. 11. 2023 na svoji spletni strani objavil vabilo k oddaji nezavezujočih izkazov interesa za prodajo delnic EDP.

Na vabilo se je odzvalo več kot 350 manjšinskih delničarjev vseh petih EDP.

Ker je le majhno število delničarjev izrazilo interes za prodajo svojih delnic pod cenovnimi in drugimi pogoji, ki bi bili sprejemljivi za SDH, je SDH sprejel odločitev, da v tem trenutku ne izvede nobenega odkupa delnic EDP, ker s takšnimi nakupi ne bi mogel doseči načrtovanih upravljavskih ciljev.

SDH bo v okviru upravljavskih aktivnosti v letu 2024 preučil in po presoji izvedel druge morebitne razpoložljive ukrepe za optimizacijo izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije.

Društvo MDS je zaradi številnih klicev delničarjev Elektro distribucijskih podjetij (v nadaljevanju EDP) pripravilo pregled revidiranih knjigovodskih vrednosti delnic posameznih EDP na dan 31.12.2022 izračunane na 2 decimalki natančno - vir podatkov letna revidirana poročila EDP za leto 2022 in preračunane nerevidirane knjigovodske vrednosti delnic vseh 5 EDP-jev na dan 30. september 2023 - vir podatkov nerevidirani računovodski izkazi od januarja do septembra 2023, zaokroženo na 2 decimalni mesti.

Ljubljana, 23.11.2023

Prav tako smo na željo delničarjev pripravili tabelo vrednosti na posamezno delnico v razponu od 40 % do 75 % preračunane knjigovodske vrednosti na dan 30.09.2023, zaradi lažje podaje eventualne nezavezujoče ponudbe za prodajo delnic vseh 5 EDP, ki jih ima posamezni delničar v lasti.

V kolikor želite poslati ponudbo morate le to skladno z pozivom SDH poslati najkasneje do 5. decembra 2023.

Izkaz interesa je potrebno posredovati v pisni obliki, na e-naslov SDH edp2023@sdh.si, z navedbo zadeve »IZKAZ INTERESA ZA PRODAJO DELNIC EDP«. SDH bo obravnaval izkaze interesa, ki jih bo prejel do vključno 5. 12. 2023.

Celoten poziv SDH si lahko ogledate TUKAJ

JAVNO ZBIRANJE PONUDB 21. 11. 2023

Preveritev interesa za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (nezavezujoče zbiranje izkazov interesa)

Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju »SDH«), v imenu in za račun Republike Slovenije s tem vabilom preverja interes delničarjev za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (v nadaljevanju »EDP«), in sicer:

1. ELEKTRO CELJE, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje, m. št. 5223067000;
2. ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj, m. št. 5175348000;
3. ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, m. št. 5227992000;
4. ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, m. št. 5231698000; in
5. ELEKTRO PRIMORSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica, m. št. 5229839000.

V Društvu MDS smo dne 24.10.2023 Ministrstvu za finance odgovorili na njihov dopis številka: IPP 007-283/2023 z dne 09.10.2023 vezano za že 3 poskus predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in smo zapisali, da ugotavljamo določen napredek, a menimo, da je predviden postopek dolgotrajen in drag, ter ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Prav tako smo mnenja, da bi moral zakon pisati Ministrstvo za pravosodje, ki v te postopke »izbrisa« ni bilo vključeno. Če se malce pošalimo je to enako kot bi dali obsojenemu za kaznivo dejanje npr. za gospodarski kriminal možnost popravljati kazenski zakonik na osnovi katerega je bil obsojen in bi svoje dejanje s pomočjo pravnikov uspešno v spremembi zakona spremenil v prekršek.«

V vednost smo to poslali tudi Generalnemu sekretariatu Vlade RS, Ministrstvu za pravosodje in Državnemu odvetništvu

Ljubljana, 24.10.2023

Zakonski predlog rešitve Društva MDS

V Društvu MDS smo poslali izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti,

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 80 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

Na današnji 28. seji skupščine Elektra Celje, d. d. so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2022 z mnenjem revizorja; pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Celje, d.d., za poslovno leto 2022 ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Na skupščini delničarjev Elektra Celje je bilo prisotnega 89,3 odstotkov zastopanega kapitala družbe, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 699.782 delnic oz. 3,31 % zastopanega kapitala na skupščini.

Celje, 31.08.2023

Delničarji so se seznanili z bilančno izgubo v višini 2.023.698,00 ER v poslovnem letu 2022 in podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za opravljeno delo v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila s potekom štiri letnega mandata članov nadzornega sveta, predstavnikov zaposlenih in seznanila z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta predstavnikov zaposlenih. Skupščina je imenovala tudi nove člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

Poslovanje družbe v letu 2022 je bilo močno zaznamovano s sprejetim Zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Kljub izvedenim ukrepom za obvladovanje posledic interventnega zakona je družba poslovno leto zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 4.226.339 EUR. Bilančna izguba za poslovno leto znaša 2.023.698 EUR in ostane nepokrita.

Knjigovodske vrednost delnice ECEG je na dan 31.12.2022 znašala 9,45 EUR.

Delničarji so odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu in s tem potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila, da je dne 17. 9. 2022 potekel štiri letni mandat članoma nadzornega sveta,  predstavnikoma delavcev g. Miranu Ajdniku in g. Janku Času. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Andreasa Repšeta z dne 18. 9. 2022, ki mu je z dne 23. 11. 2022 mandat na osnovi odstopne izjave prenehal. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Jožeta Mravlaka z dne 18. 9. 2022 in g. Mateja Coklina z dne 5. 12. 2022.

Na današnji skupščini so delničarji na predlog Slovenskega državnega holdinga, d. d. izglasovali predčasni odpoklic članov nadzornega sveta g. Boštjana Leskovarja, g. Dejana Žoharja in g. Marijana Papeža in za mandatno obdobje 4 let, s pričetkom mandata 1. 9. 2023, za člane nadzornega sveta izvolili g. Marjana Strnada, g. Klemna Srno in go. Simono Felser.

Delničarji družbe Elektro Maribor so se danes sestali na 30. redni seji skupščine družbe, udeležba je bila nekaj več kot 86 %. Skupščina se je seznanili z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 1,63 % na skupščini prisotnega kapitala oz. 469.916 delnic.

Maribor, 25.08.2023

Seznanitev z rezultati leta 2022, nadzorni svet z razrešnico za poslovno leto 2022

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Maribor d.d. in skupine Elektro Maribor za poslovno leto 2022 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022.

Kljub dobičku delničarji brez dividende, najavljena izpodbojna tožba

Družba Elektro Maribor, ki je imela 765 zaposlenih konec leta 2022 in je poslovno leto 2022 zaključila uspešno, s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijonov evrov. Čisti poslovni izid skupine Elektro Maribor je znašal 5,9 milijonov evrov. Vrednost investicijskih vlaganj je znašala 28,8 milijonov evra. Na skupščini ni bil izglasovan predlog, da se bilančni dobiček v višini 3.001.077,18 evrov deli za izplačilo dividend, tako da dobiček ostaja v družb, ker je proti temu predlogu glasoval večinski delničar SDH v imenu Republike Slovenije in KAD-a in s tem zavrnil predlagani sklep z 93,87 % večino. Ker delitev dobička v obliki dividend ni bila izglasovana, je bila najavljena izpodbojna tožba s strani manjšinskega delničarja Elektro Maribor d.d.

ZUOPVCE družbi Elektro Maribor odnesel 16 milijonov prihodkov

Na poslovni izid je negativno vplival trimesečni izpad prihodkov družbe v višini 16 mio EUR, ki je bil posledica Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki so jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja. V predstavitvi so na skupščini tudi povedali, da je družba Elektro Maribor d.d. skupaj z drugimi 4 EDP vložila zahtevo za presojo ustavnosti ZUOPVEC že lani, ki pa je bila 20. septembra 2022 s strani US RS zavržena. Sedaj pa so v Elektro Maribor d.d. skupaj z ostalimi 4 EDP vložili predlog za mirno rešitev spora pred Državno odvetništvo (podobno ko je to storil Petrol). V kolikor ne bodo uspešni, pa so izpostavili, da bo EDP-ji uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito interesov družbe in njenih delničarjev za povračilo izpadlih prihodkov iz naslova ZUOPVCE. Pozitivno je na poslovni izid vplival zaključen postopek prodaje poslovnih deležev v višini 51 odstotkov v hčerinski družbi Energija plus d.o.o.

Priključna moč odjemalcev največja doslej

Konec leta 2022 je imela družba 17.124 kilometrov elektrodistribucijskega omrežja, od tega več kot 55 odstotkov podzemnih vodov in 74 odstotkov izoliranih vodov. Število uporabnikov priključenih na distribucijsko omrežje je konec leta 2022 znašalo 224.450. Priključna moč odjemalcev je bila največja doslej in je znašala 3.315 MW, kar je za 44 MW več kot v preteklem letu. Distribuirali so 2.282 GWh električne energije, kar je za 1,4 odstotka manj kot leto prej. Konec leta 2022 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključenih že 8.667 proizvodnih virov, kar je 59 odstotkov več kot leto pred tem. V letu 2022 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2022 so izdali 5.800 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, kar je za 101 odstotkov več kot leto prej.