Društvo MDS

Medij: STA Avtorji: STA Teme:  mali delničarji  Datum: Sobota, 26.julija 2025 Vir: TUKAJ

Družba Intereuropa bo od 18,7 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenila 1,2 milijona evrov, od tega za navadne dividende 1,1 milijona evrov, je sklenila skupščina družbe, ki je v večinski lasti Pošte Slovenije.

Gre za prvo izplačilo dividend po 12 letih, je sporočilo Društvo MDS, katerega predlog za višje dividende ni bil sprejet. Delničarji, med katerimi je z več kot 94-odstotnim deležem največji državna Pošta Slovenije, ki ima v lasti tudi vse prednostne delnice, so sprejeli predlagani sklep, po katerem bo družba za navadne dividende namenila 1,1 milijona evrov, tako da bo dividenda na navadno in na prednostno delnico znašala po 0,04 evra bruto.Za prednostne dividende bo namenjenih dobrih 106.000 evrov, tako da bo prednostna dividenda znašala 0,01 evra bruto na prednostno delnico, so po petkovi skupščini sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije (MDS).Preostanek bilančnega dobička v znesku 17,5 milijona evrov bo ostal nerazporejen, o njegovi uporabi bodo odločali v naslednjih poslovnih letih.

Skupščina je zavrnila nasprotni predlog MDS, da bi delničarjem namenili 37 centov bruto na delnico. V društvu so opozorili, da so zaradi umika delnice iz kotacije na Ljubljanski borzi stroški za vodenje trgovalnih računov višji, izplačilo višje dividende pa da bi bilo "le mali obliž na 12-letno neizplačilo dividend" preostalim malim delničarjem. Teh je bilo po navedbah društva konec leta 2024 nekaj manj kot 1800, v lasti pa so imeli okoli 1,56 milijona navadnih delnic Intereurope.

Skupščina je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico ter za revizorja za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 imenovala družbo Ernst & Young.Skupina Intereuropa je lani ustvarila 204,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je bil s 17,5 milijona evrov višji za okoli 11 odstotkov, čisti dobiček pa s 5,3 milijona evrov nižji za 27 odstotkov, je razvidno iz letnega poročila.

V prvem četrtletju letos je imela skupina 50,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. EBITDA je znašal 3,8 milijona evrov, 13 odstotkov manj, čisti dobiček pa je bil pri 900.000 evrih oz. 37 odstotkov nižji kot v lanskem obdobju, je maja objavila družba.

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se danes sestali na 32. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega  86,25 % osnovnega kapitala. Predsednik Društva MDS – Rajko Stanković je zastopal 1,16 % prisotnega kapitala oz 330.775 delnic. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi.

Maribor, 27.06.2025

Elektro Maribor lani uspešno in z največjim investicijskim ciklusom v zgodovini družbe

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2024 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Maribor d.d za poslovno leto 2024 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2024.

Družba Elektro Maribor, je poslovno leto 2024 uspešno zaključila, s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 9,1 mio EUR. Konec leta 2024 je bilo v družbi 775 zaposlenih. Skladno z razvojnim načrtom je družba v letu 2024 realizirala najvišja investicijska vlaganja do sedaj v vrednosti 53,1 mio EUR, kar je za 43 % več kot leto pred tem.

V letu 2024 smo za investicijska vlaganja pridobili pomembna nepovratna finančna sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Na prvem razpisu smo za obdobje od leta 2023 do 2026 pridobili sredstva v vrednosti 4,8 mio evrov, na drugem razpisu pa 11,4 mio evrov.

Konec leta 2024 je imela družba 17.339 km elektrodistribucijskega omrežja. Število uporabnikov, priključenih na distribucijsko omrežje, je konec leta 2024 znašalo 227.360. Število proizvajalcev je znašalo 16.493.

Do konca junija 2024 smo odpravili vse zaostanke iz leta 2023 pri reševanju vlog za izdajo soglasij za priključitev proizvodnih naprav. V letu 2024 smo izdali skupno 15.099 soglasij za priključitev za odjem in proizvodnjo električne energije, od tega 5.449 pozitivnih soglasij za proizvodne naprave.

Uspešno smo izvedli prodajo 49 % poslovnega deleža v hčerinski družbi Energija plus d. o. o.  V letu 2024 je bila sprejeta nova strategija trajnostnega razvoja za obdobje 2024–2028. Podpisali smo sporazum o sodelovanju med družbo Elektro Maribor in Univerzo v Mariboru.

Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2024 znašala 9,45 evra, na dan 31. decembra 2023 pa je knjigovodska vrednost delnice znašala 9,24 evra.

Delničarjem 9 centov dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Na skupščini je bil izglasovan predlog, da se bilančni dobiček v višini 3.001.077,18 EUR deli za izplačilo dividend. Dividenda na delnico znaša bruto 0,09 evrov. Dividende bo družba izplačala dne 26. 9. 2025 tistim delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 25. 9. 2025.

Skupščina je podelila razrešnico za leto 2024 predsednici uprave in nadzornemu svetu družbe.

Potrjene spremembe statuta

Skupščina je potrdila predlagane spremembe statuta družbe.

Na 39. skupščini delničarjev Telekom Slovenije d.d. je bilo prisotnih 4.852.348 delnic, kar predstavlja 74,67 % delnic družbe z glasovalno pravico. Rajko Stanković – predsednik Društva MDS je zastopal 1,67 % prisotnega kapitala oz. 81.070 delnic. Delničarji so potrdili vse predlagane sklepe.

Ljubljana, 19.06.2025

Skupina Telekom Slovenije uspešno v letu 2024

Skupščina se je najprej seznanila z letnim poročila za poslovno leto 2024 in poročili nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2024,

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2024 poslovala uspešno, presegla zastavljene cilje in tudi v primerjavi z letom 2023 pomembno izboljšala poslovanje. Znatno izboljšanje poslovanja je bilo doseženo v vseh pomembnih segmentih poslovanja in na vseh ciljnih trgih.

Ključni poudarki poslovanja:

• Prihodki od prodaje so znašali 712,4 milijona evrov, kar je za 3 % več kot v letu 2023. Prihodki so se povečali zaradi rasti števila uporabnikov in večje prodaje IT-blaga ter storitev, povečali so se tudi prihodki od finančnih storitev, eZdravja in zavarovanj.
• Na ravni Skupine Telekom Slovenije je dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) znašal 240,3 milijona evrov, kar je za 5 % oziroma za 11,7 milijona evrov več kot v letu 2023. EBITDA predstavlja 33,7-odstotni delež v prihodkih od prodaje.
• Dobiček iz poslovanja (EBIT) je na ravni Skupine Telekom Slovenije znašal 72,8 milijona evrov, kar je za 14 % več kot v preteklem letu.
• Skupina Telekom Slovenije je v letu 2024 ustvarila čisti dobiček v višini 55,2 milijona evrov, kar je za 17 % oz. za 8,1 milijona evrov več kot v letu 2023.
• Skupina Telekom Slovenije je do konca leta 2024 v primerjavi s koncem leta 2023 povečala število mobilnih uporabnikov za 4 %. Prav tako je za 4 % povečala število fiksnih širokopasovnih in TV priključkov glede na 31. 12. 2023.

Knjigovodska vrednost delnice in borzna cena

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2024 je bila 96,43 EUR. Borzna cena na dan 31.12.2024 je bila 76,50 EUR. Na dan 28 maj 2025 pa je zaključni tečaj bil 92,50 EUR.

Delničarjem 4,00 EUR dividende, uprava in NS z razrešnico

Skupščina je sprejela sklep, da se bilančni dobiček družbe Telekom Slovenije, d.d., ki na dan 31. 12. 2024 znaša 58.273.004,54 EUR, uporabi za::

• izplačilo dividende v višini 25.994.568,00 EUR, kar brez upoštevanja lastnih delnic predstavlja izplačilo dividende v višini 4,00 EUR bruto na posamezno delnico,
• preostali del v višini 32.278.436,54 EUR ostane nerazporejen kot preneseni dobiček in bo o njegovi uporabi odločeno v naslednjih poslovnih letih

Dividende bodo 22. 08. 2025 izplačane imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 21. 8. 2025 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic oziroma kot drugi upravičenci s pravico do dividende.

Nadzornici še en mandat

Skupščina je za članico nadzornega sveta, ki predstavlja kapital, ponovno izvolila mag. Karlo Pinter, in sicer za štiriletni mandat, ki začne teči 19. 06. 2025.

Medij: www.gorenjskiglas.si Avtorji: STA Teme:  mali delničarji  Datum: Torek, 17.junija 2025 Vir: TUKAJ

Delničarji Hranilnice Lon letos deseto leto zapored ostajajo brez dividend. Uprava pod vodstvom Imreja Balogha je sicer predlagala razdelitev velike večine bilančnega dobička, ki je konec leta 2024 znašal nekaj več kot 600.000 evrov, vendar predlog na današnji skupščini ni dobil zadostne podpore.

Po predlogu uprave naj bi od 602.319 evrov bilančnega dobička ob koncu leta 2024 za izplačilo delničarjem namenili 560.065 evrov, kar bi pomenilo dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico. Balogh je pred glasovanjem o tem predlogu dejal, da so bili v letu 2024 ponovno doseženi rekordni poslovni rezultati. A kot je razvidno iz zapisnika skupščine, objavljenega na Ajpesu, je za glasovalo le 37,8 odstotka na skupščini zastopanega kapitala. Proti izplačilu dividend so glasovali trije delničarji Hranilnice Lon, med njimi dva največja, to sta družba GIC Gradnje in podjetnik Otmar Zorn, so sporočili iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS).

Hranilnica Lon je ob osemodstotni rasti prihodkov lani zabeležila 3,22 milijona evrov čistega dobička. Balogh je danes dejal, da je s tem v celoti pokrila pretekle izgube v skupnem znesku dva milijona evrov.Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico, k čemur sta MDS in Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) napovedala izpodbojne tožbe.Za člana nadzornega sveta so za nov petletni mandat imenovali Uroša Vidovića in za novo članico nadzornega sveta Majo Žgajnar. Tudi na ta sklepa nameravata MDS in VZMD vložiti izpodbojne tožbe.Največji delničarji Lona so po podatkih iz poslovnega poročila za leto 2024 švicarski Kylin Prime Group s skoraj 25-odstotnim deležem, Zorn z 21-odstotnim in slatinski gradbinec GIC Gradnje z 20,3-odstotnim deležem.

Predsednik MDS Rajko Stanković je na skupščini spraševal, ali drži informacija s trga, da potekajo prodajne aktivnosti. Uprava je potrdila, da prodajni posrednik, ki so ga najeli nekateri delničarji, išče nove vlagatelje. Razkrila je tudi, da so vzpostavili virtualno sobo, ki jo že pregledujejo potencialni investitorji. Neuradno se govori o dveh potencialnih prevzemnikih, so še sporočili iz MDS.

Letošnje 50. skupščina delničarjev se je udeležilo 76,30 % osnovnega kapitala oz. je bilo zastopano 17.347.858 delnic, pooblaščenca Društva MDS pa sta zastopala 1,78 % prisotnega kapitala. Skupščina se je najprej seznanila z letnim poročilom, odločala je o delitvi bilančnega dobička in je tokrat namenila 2,80 EUR bruto na dividendo. Nato je skupščina podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS). Skupščina je tudi izvolila dva člana nadzornega sveta in sicer Andreja Andoljška ter Barbare Cerovšek Zupančič (kot predstavnikov kapitala oz. delničarjev) in se seznanila z odstopom dveh dosedanjih nadzornikov – predstavnikov delavcev. Skupščina je imenovala revizorja za poslovna leta 2025, 2026, 2027 in 2028. Skupščina je tudi podala soglasje skupščine k izčlenitvi dela premoženja prenosne družbe Zavarovalnica Triglav, d.d. na prevzemno družbo Triglav, pokojninska družba, d.d. Vsi predalagani sklepi so bili sprejeti s skoraj 99,9 % večino.

Ljubljana, 03.06.2025

Uspešno poslovanje v letu 2024 in smeli načrti za leto 2025, delničarjem 2,80 EUR dividende, upravi in NS pa razrešnica

Predsednik Uprave Andrej Slapar je predstavil podatke iz revidiranega letnega poročila Skupine Triglav in matične družbe za leto 2024. Skupina Triglav je v letu 2024 presegla načrte in ustvarila 159,0 milijona evrov poslovnega izida pred davki, čisti poslovni izid pa je znašal 131,4 milijona evrov. 

Do leta 2030 ima začrtane strateške ambicije, da podvoji dobiček, občutno poveča obseg poslovanja in obseg sredstev v upravljanju. Uprava in Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav sta skupščini delničarjev predlagala in le ta je potrdila izplačilo dividende v višini 2,80 evra bruto na delnico oziroma v skupnem znesku 63,7 milijona evrov, kar trenutno predstavlja 5,71 odstotno dividendno donosnost delnice Triglava. Dividenda bo izplačana 18. junija 2025 tistim, ki bo v delniški knjigi 17. junija 2025. Prav tako je skupščina podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za preteklo leto.

V letu 2024 je Skupina Triglav dosegla 1,72 milijarde evrov celotnega obsega poslovanja, kar je nad načrtovano vrednostjo okoli 1,6 milijarde evrov. Ob dobrih rezultatih tako v zavarovalni dejavnosti kot pri upravljanju premoženja so na poslovanje dodatno pozitivno vplivale ugodne razmere na finančnih trgih, relativno ugodno škodno dogajanje in enkratni dogodki, predvsem učinki v segmentu Zdravje. Poslovni izid pred obdavčitvijo Skupine je dosegel 159 milijonov evrov, čisti poslovni izid pa 131 milijonov evrov. Kombinirani količnik Premoženje in Zdravje je znašal ugodnih 93,6 odstotka. Skupina Triglav je okrepila vodilni položaj na zavarovalnem trgu tako v Sloveniji kot v regiji Adria. Razpolaga z visoko bonitetno oceno A, ki ima izboljšano, pozitivno srednjeročno napoved. Skupina je dobro kapitalizirana, podrobne informacije o solventnosti in finančnem položaju Skupine in njene matične družbe sta na voljo na spletni strani www.triglav.eu.

Seznanitev z odstopom dveh dosedanjih nadzornikov – predstavnikov delavcev in izvolitev dveh novih nadzornikov predstavnikov kapitala

Skupščina se je tudi seznanila z odstopom dveh dosedanjih nadzornikov – predstavnikov delavcev, Janje Strmljan Čevnja z dnem 13. marcem 2025 iz osebnih razlogov in Aleša Košička z dnem 25. marec 2025, ker je podal soglasje za kandidaturo za delavskega direktorja Zavarovalnice Triglav d.d.

Delničarji so izvolili tudi dva nadzornika predstavnika kapitala, in sicer Andreja Andoljška, ki je predsednik uprave Addiko banke in je še trenutno aktualni predsednik nadzornega sveta do 14.06.2025  in Barbaro Cerovšek Zupančič, prav tako bančnico, ki je v upravi DBS. Oba sta izvoljena za 4 letni mandat, ki začne teči 15.06.2025.

Skupščina je imenovala revizorja za poslovna leta 2025, 2026, 2027 in 2028

Skupščina delničarjev za revizorja ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov Zavarovalnice Triglav, d.d., ter za posel dajanja omejenega zagotovila o konsolidiranem poročilu o trajnostnosti Skupine Triglav za poslovna leta 2025, 2026, 2027 in 2028 imenuje revizijsko družbo Deloitte revizija, d.o.o., Dunajska cesta 165, Ljubljana, ki je do sedaj že 6 let revidiral Zavarovalnico Triglav d.d.

Izčlenitev dela premoženja iz Triglava d.d. in prenos dela premoženja na Triglav, pokojninsko družbo

Skupščina je tudi podala soglasje skupščine k izčlenitvi dela premoženja prenosne družbe Zavarovalnica Triglav, d.d. na prevzemno družbo Triglav, pokojninska družba, d.d. Pri tem pojasnimo, da bo Zavarovalnica Triglav, matična družba Skupine Triglav, skladno s strateško začrtano optimizacijo poslovanja na ravni Skupine, izvaja prenos svoje dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v fazi varčevanja in upravljanja s tem povezanih kritnih skladov na specializirano družbo Triglav, pokojninska družba. Dejavnosti, povezane z izplačevanjem pokojninskih rent, bo še naprej izvajala matična družba Skupine.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji, Petrol Datum: Torek, 27. maj 2025 Vir: TUKAJ

Na skupščini tudi o (pre)nizkih maržah in spremembi statuta brez zadostne podpore delničarjev. SDH zanimale visoke rezervacije za obnovljive vire.

Na skupščini tudi o (pre)nizkih maržah in spremembi statuta brez zadostne podpore delničarjev. SDH zanimale visoke rezervacije za obnovljive vire. Na opoldanski skupščini delničarjev Petrola so ti podprli sklep 2,10 evra bruto dividende na delnico, za kar bodo namenil večino lanskega bilančnega dobička. Lanski bilančni dobiček Petrola je bil 86,6 milijona evrov, za dividende pa bodo namenili 86,3 milijona evrov. Dividende, ki bodo letos 30 centov višje od lanskih, bodo izplačane 1. avgusta tistim, ki bodo pri KDD kot lastniki vpisani 31. julija. Preostanek bilančnega dobička bo šel v druge rezerve, so še odločil delničarji.

Na skupščini je bilo govora tudi o maržah. Dari Južna, eden večjih lastnikov Petrola, je dejal, da so te smešno nizke in na daljši rok onemogočajo izplačilo dividend. "Glede na to, da k rasti prihodkov pomembno vplivajo tudi marže na pogonska goriva, v Sloveniji v primerjavi s tujimi trgi z njihovo višino ne moremo biti zadovoljni. Zdaj smo na 9,9 centa in spet rožljajo s tem, da bi šli na osem centov. Razumem državo, da si raje dvigne trošarino, kot da bi jo zanimale dividende. To razumem, ni pa fer. Marže so smešno nizke glede na tujino. Če hočemo, da se Petrol razvija, potrebuje marže kot soseščina," so Južno povzele Finance. 

Rajko Stanković, ki je v imenu Društva Mali delničarji Slovenije zastopal 1,5 odstotka prisotnega lastniškega kapitala Petrola, je dodal, da če bi se napoved o znižanju marže za dva centa uresničila, bi to pomenilo 23,96 centa manj bilančnega dobička na delnico, pri tem pa bi bil največji izpad ravno pri državi, ki bi zaradi tega prejela nekaj manj kot 7 milijonov evrov dividend. "Zato nas skrbi napoved, da se bo marža domnevno znižala. V Društvu MDS zato še enkrat vse odločevalce v državi pozivamo, da razmislijo o višji marži pri pogonskih goriv in ne o njenem nižanju. "Da si boste lažje predstavljali: 1 cent marže predstavlja 10 milijonov evrov bilančnega dobička oziroma 11,98 centa na delnico potencialne dodatne dividende, če bi samo polovico namenili v ta namen," je še ponazoril Stanković.

Skupščina delničarjev pa ni podprla spremembe statuta Petrola, ki bi nekoliko zmanjšala pooblastila predsednika uprave Saše Bergerja. Za spremembe je sicer glasovalo dobrih 50 odstotkov navzočih, a za statutarne spremembe je potrebna vsaj 75-odstotna podpora delničarjev. 

Na skupščini je odmevalo tudi vprašanje predstavnika Slovenskega državnega holdinga (SDH), povezano z oblikovanimi rezervacijami, na temo delne neskladnost na področju obnovljivih virov energije v prometu. Za ta namen ima namreč Petrol po pisanju Financ oblikovanih za 39 milijonov evrov rezervacij. "Ker gre za veliko postavko, prosimo za pojasnila, za kakšne neskladnosti gre in na katerih trgih. Kakšen delež biokoponente dosega v Sloveniji in kakšnega na drugih trgih? SDH pričakuje, da Petrol posluje v skladu s predpisi," je povedal. Sašo Berger, predsednik uprave Petrola, je delničarju odgovoril, da bodo glede na obseg vprašanj naknadno odgovorili pisno. Ob tem je opozoril na izzive na področju zakonodaje, ki se tičejo biogoriv in zavez pri končnih uporabnikih, saj da je slovenska zakonodaja na tem področju bistveno ostrejša od zakonodaj sosednjih držav.

Delničarji Petrola, največji lastnik je slovaško-češka finančna skupina J&T z 12,78-odstotnim deležem, država pa ima neposredno ter preko Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe v lasti približno tretjinski delež, so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v minulem letu. Petrol je lani na ravni skupine ustvaril 6,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje in imel pod črto 145,9 milijona evrov dobička. V prvem letošnjem četrtletju pa je Petrol na ravni skupine ustvaril 1,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 31 milijonov evrov čistega dobička.

Delničarji družbe Save Re, d.d. so se na današnji 41. skupščini delničarjev seznanili s poslovanjem skupine Sava Re v letu 2024, odločali o delitvi bilančnega dobička, ki je za dividende namenil 50 centov več kot lani in sicer 2,25 EUR bruto na delnico, podelili so razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Prav tako je skupščina izvolila 3 člane nadzornega sveta predstavnike kapitala. Skupščina je prav tako potrdila izbor revizijske družbe za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 in se seznanila s Poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora Save Re. Na skupščini sta pooblaščenca Društva MDS zastopala preko 120.000 glasov malih delničarjev. 

Ljubljana, 26. maja 2025

Delničarjem Save Re 2,25 EUR dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Delničarji so sprejeli, da se bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2024 znaša 56.542.806,98 EUR evra, se uporabi tako:

• Del bilančnega dobička v višini 34.869.816,00 evra se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 2,25 evra bruto na delnico in se 11. 6. 2025 izplača delničarjem, ki so 10. 6. 2025 vpisani v delniško knjigo.
• Preostali del bilančnega dobička v višini 21.672.990,98 evra se ne uporabi.

Uprava in nadzorni svet sta prejeli razrešnico za preteklo leto.

Izvoljeni trije nadzorniki iz vrst kapitala

Skupščina je izvolila dve članici in člana nadzornega sveta Save Re in sicer: ga. Mojco Androjno, g. Klemna Babnika in ga. Natašo Damjanović. V nadaljevanju njihove kratke predstavitve.

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Igor Dernovšek Teme:  mali delničarji, Petrol  Datum: Torek, 8. april 2025 Stran: 5

Svet za cene, ki ga je decembra lani imenoval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, bo obravnaval vse predloge ukrepov, povezane z nadzorom cen, ter druga stališča in analize, ki jih bo minister predložil vladi.

Novoustanovljeni svet za cene, ki bo deloval kot strokovno posvetovalno telo pri vprašanjih nadzora cen, se je v ponedeljek sestal na prvi redni seji, je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo. Svet za cene, ki ga je decembra lani imenoval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, bo obravnaval vse predloge ukrepov, povezane z nadzorom cen, ter druga stališča in analize, ki jih bo minister predložil vladi. Namen sveta je zagotoviti strokovno podporo in omogočiti predhodno usklajevanje stališč pri oblikovanju ukrepov, so pojasnili na ministrstvu.

Svet za cene vodi Matjaž Han, poleg njega pa so po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije člani še Urška Korošec in Luka Omrzel (oba z gospodarskega ministrstva) ter Tina Humar s finančnega ministrstva. GZS zastopajo Bojan Ivane, Uroš Pogačnik in Marko Ninčevič, Trgovinsko zbornico Slovenije Mariča Lah, agencijo za varstvo konkurence David Vogrinec. Preostala člana sta profesor Marko Hočevar z ljubljanske ekonomske fakultete in profesorica Darja Boršič z mariborske ekonomsko poslovne fakultete. Stališča sveta se bodo sprejemala z večino glasov in bodo vključena v poročilo, ki ga bo minister posredoval vladi.

Tokratna seja še ni vključevala obravnave konkretnih predlogov za regulacijo cen, so po seji povedali na gospodarskem ministrstvu. Regulacija cen doslej bolj »po domače« Zakon o kontroli cen omogoča, da vlada v določenih pogojih določi ceno posameznih dobrin, denimo goriva, električne energije, zemeljskega plina, telekomunikacijskih in poštnih storitev, odvoza odpadkov, učbenikov. avtomobilskega zavarovanja, dimnikarskih in pogrebnih storitev. Pogoji, v katerih lahko vlada poseže po nadzoru cen, po navedbah v zakonu vključujejo doseganje ciljev gospodarske politike, monopolni položaj podjetij v ključnih dejavnostih, pričakovanje hudih motenj na trgu in ogrožanje redne preskrbe potrošnikov zaradi visokih cen.

Regulacija cen je bila v zadnjih letih že večkrat uporabljena. Tako vlada Janeza Janše kot vlada Roberta Goloba sta omejevali cene goriv, električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplote in tudi dopolnilnega zavarovanja. Regulacija je bila večkrat tarča ostrih kritik, predvsem trgovcev z gorivi.

Po Janševi omejitvi cen goriv v začetku leta 2022 so Gospodarski minister Matjaž Han vodi novoustanovljeni svet za cene, ki naj bi zagotovil strokovno podporo in omogočil predhodno usklajevanje stališč pri oblikovanju ukrepov za nadzor cen. Ci STA trgovci sprožili ustavno presojo zakona o kontroli cen.

Petrol je maja 2023 vložil tudi tožbo proti državi, od katere terja 107 milijonov evrov. Delničar Petrola Dari Južna, nekaj manj kot 10odstotni lastnik največjega trgovca s pogonskimi gorivi, je decembra 2022 med drugim opozoril, da je v zakonu o kontroli cen predvideno, da stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen sprejme desetčlanski svet za cene, strokovno posvetovalno telo, ki »deluje kot varovalka pri sprejemanju odločitev, ki bistveno posegajo na trg«, a da ta svet ni bil nikoli imenovan. Vlado je obtožil, da je cene določila kar »po občutku«.

Kritike so letele tudi na vlado Roberta Goloba, ki je sicer regulacijo cen goriv spremenila in namesto omejenih cen vpeljala regulacijo marž, a te po mnenju trgovcev določila zelo nizko. Trgovinska zbornica Slovenije je ob lanskem predlogu sprememb uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov znova opozorila, da predlog »ne vključuje obrazložitve in analize, ki se v skladu z določili zakona o kontroli cen zahteva ob uvedbi ali podaljševanju ukrepa kontrole cen«.

Medij: N1 Forbes Slo Avtorji: Andreja Lončar  Teme: mali delničarji, obvezničarji Datum: Petek, 14. marca 2025 Vir: TUKAJ

Informacije, da se jutri imetnikom izbrisanih vrednostnih papirjev bank izteče rok za vložitev tožbe, ne držijo, sporočajo iz Društva Mali delničarji Slovenije.

Enajst let po razlastitvi delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je zaradi reševanja bank več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, imajo oškodovanci možnosti podati odškodninske tožbe.

Tožnik lahko v skladu z lani sprejetim zakonom o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank s tožbo zoper Banko Slovenije uveljavlja odškodninsko varstvo. Kot smo pisali, bo temeljna presoja, ali bi razlaščenec v primeru stečaja banke dobil več.

Spor med zastopnikoma malih delničarjev

Kot pravijo v društvu Mali delničarji Slovenije, pa v zadnjih dneh dobivajo “številne klice” razlaščenih imetnikov delnic in obveznic, ker naj bi se pojavila interpretacija, da je zadnji rok za vložitev tožbe 15. marec, torej jutri.

Zakon določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, ki je bila vzpostavljena sredi septembra lani. Od tu torej interpretacije, da se rok za vlaganje tožb izteka.

A v društvu menijo, da to ne bi bilo smiselno, saj bo pomembna podlaga za odločitev o morebitni tožbi predhodno mnenje posebnega odbora, skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov. Ti bodo presojali, ali je razlaščencem zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije ne bi bili izrečeni.

Odbor, kot smo nedavno poročali, še ni imenovan, razlog za to pa je spor med združenjema malih delničarjev (Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji) glede reprezentativnosti. Mariborsko okrožno sodišče trenutno odloča o pritožbi Društva MDS na odločbo o reprezentativnosti VZMD. 

Sodišče bo pozvalo h vložitvi tožb

Na mariborskem okrožnem sodišču so za društvo potrdili, da “rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja”.

V društvu torej imetnike izbrisanih vrednostnih papirjev obveščajo, da rok za vložitev tožbe ne teče od 6. septembra lani, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja. Če povzetek predhodnega mnenja ne bi bil objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, pa bi rok za vložitev tožbe znova tekel.

Na sodišču so še pojasnili, da bodo po objavi predhodnega mnenja v virtualni podatkovni sobi objavili tudi poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča.

Rok za vložitev kolektivne in samostojne odškodninske tožbe bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (to je imetnikov delnic, hibridnih obveznic in podrejenih obveznic saniranih slovenskih bank (2013 in 2014)) na podlagi 29. člena ZPSVIKOB-1 ne tečejo od 6. septembra 2024 dalje do objave povzetka predhodnega mnenja. Tek roka se lahko pod določenimi pogoji nadaljuje že prej, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Ljubljana, 10. marec 2025

Zaradi številnih klicev razlaščenih imetnikov delnic in obveznic in v izogib napačni interpretaciji določil ZPSVIKOB-1 je Društvo Mali delničarji Slovenije na pristojno sodišče dne 26. 02. 2025 naslovilo sledeče vprašanje:

»From: Info MDS info@skupaj.si  

Sent: Wednesday, February 26, 2025 7:29 AM
To: gospodarski.ozmb@sodisce.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

»Ali rok za vložitev kolektivne odškodninske tožbe iz 29. člena ZPSVIKOB-1, ki določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, teče in bo potekel s 15. marcem 2025?

Glede na to, da enajsti odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1 določa, da rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja. Objave tega sklepa nismo zasledili, vendar ni logično, da bi rok lahko iztekel pred objavo povzetka predhodnega mnenja, saj je smisel odločitve za kolektivno tožbo ravno v tem, da naj se sprejme informirano, torej po objavi povzetka pravnega mnenja.«

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prejeti odgovor Okrožnega sodišča iz Maribora, z dne 26.02.2025:

»From: PgP Okrožno Maribor pgp.ozmb@sodisce.si

Sent: Wednesday, February 26, 2025 12:55 PM
To: info@skupaj.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

Spoštovani,

objavo sklepa o začetku postopka izdelave predhodnega mnenja najdete, če v iskalnik na spletni strani vtipkate ime Okrožno sodišče v Mariboru.

Nato se pojavi prva stran sodišča s sliko sodišča pod njo je črn okvirček, v katerem piše Tožba nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Informacije in objave v zvezi s postopki sodnega varstva na podlagi ZPSVIKOB-1, kjer, če kliknete na ta črn okvirček, najdete objavo sklepa za izdelavo predhodnega mnenja z dne 6.9.2024.

Prav tako je pod tem črnim okvirčkom desno spodaj z velikimi črkami napisamo SODNA DESKA, kjer je bil dne 6.9.2024 objavljen sklep zaradi izdelave predhodnega mnenja MPgP 1/2024 z dne 6.9.2024 in poziv za imenovanje.

Glede vašega vprašanja vam odgovarjam, da kot že sami ugotavljate, glede na enajsti odstavek 23. člena v zvezi z 29. členom ZPSVIKOB-1 rok za vložitev kolektivne tožbe (28. členu ZPSVIKOB-1) ne teče od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni.

Prav tako bo sodišče, ko bo objavilo predhodno mnenje po desetem odstavku 23. člena ZPSVIKOB-1 v virtualni podatkovni sobi, objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča, kot izhaja iz 3.stavka prvega odstavka 28. člena ZPSVIKOB-1.

Šele v primeru, da povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih od objave sklepa o imenovanju odbora, ki pa ga še ni, zato tudi ni objavljen, torej gre za sklep o imenovanju odbora, ki še ni bil niti izdan, in ne za sklep z dne 6.9.2024, roki za vložitev tožbe, tudi kolektivne, tečejo (drugi stavek enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1)."

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Povzetek:

Zainteresiranim bivšim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank tako sporočamo, da 15. marec 2025 ni končni rok za vložitev tožb iz 29. člena ZPSVIKOB-1, saj le ta ne teče od 6. septembra 2024, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja.

To je skladno z določili enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1, ki ga citiramo:

"(11) V času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja v skladu s prejšnjim odstavkom rok za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona ne teče. Če povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, se tek roka za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona nadaljuje."