Gorenjska banka

Gorenjska banka, d.d. - Kontaktni podatki

Gorenjska banka, d.d.
Bleiwesova cesta 1
4000 Kranj
Telefon: +386 (4) 208 40 00
Faks: +386 (4) 202 15 03
Email: info@gbkr.si  
Spletna stran: www.gbkr.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Gorenjska banka

Oznaka delnice:

GBKR

Borza:

Ni v borzni kotaciji

ISIN koda:

SI0021109630

     
 

Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

13.829.745,00€

31.12.2014

Število vseh delnic:

331.416

31.12.2014

Lastne delnice:

32.215

31.12.2014

Število delničarjev:

  477

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

623,00€

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji objavljeni podatek:

 

 

Borzna cena na zadnji dan preteklega poslovnega leta:

 

 

Tržna kapitalizacija

206.472.168,00€

31.12.2014

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

04 20 84 000

Email:

info@gbkr.si

 

 

Vir podatkov:

Lastni izračuni in podatki

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Kako do rešitve za bančne razlaščence?

Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).

Ljubljana, 24.09.2021


Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.

Kostićevi konec aprila o izključitvi malih delničarjev

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: A. P.Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 29. marca 2019 Stran: 10

GORENJSKA BANKA Kostičevi konec aprila o izključitvi malih delničarjev

Delničarji Gorenjske banke, v kateri ima 98 odstotkov AIK Banka Miodraga Kostiča, bodo 29. aprila na skupščini odločali o izključitvi malih delničarjev. Mali delničarji bodo v zameno za prenos delnic na AIK Banko dobili 298 evrov odpravnine.

Prav tako bo skupščina odločala o imenovanju dveh nadzornikov - Franca Selaka in Petra Graška ki bosta zamenjala dosedanja nadzornika Mateja Podlipnika in Aleša Aberška.

Gorenjska banka

Datum skupščine: 
29.04.2019 - 11:00
Naslov: 
v sejni sobi št. 15 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe: Glavni delničar mora upravičencem iz 6.odstavka tega sklepa takoj po vpisu sklepa o prenosu delnic GBKR v sodni register plačati denarno odpravnino v višini 298,00 EUR za vsako delnico GBKR, ki bo prenesena na glavnega delničarja (kar je enake vrste in v enaki višini kot v okviru prevzemne ponudbe). Seznanitev s potekom mandata članom nadzornega sveta, Izvolitev članov Nadzornega sveta Gorenjske banke d.d.,Kranj

V Sloveniji ta hip tečejo trije prevzemi.

Medij: Delo  Avtorji: redakcija Dela Gospodarska Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 27. februar 2019 Stran: 8

Pregled. Pod enakovrednimi pogoji možnost izplačila za vse delničarje banke, perutninskega podjetja in družbe pooblaščenke

AIK objavila prevzemno ponudbo za Gorenjsko banko

Medij: STA Avtorji: STA Teme: Gorenjska banka, mali delničarji Datum: Torek, 13. februar 2019 Ura: 08.40

Ljubljana, 13. februarja (STA) - Srbska AIK banka je danes objavila prevzemno ponudbo za odkup preostalih 22,3 odstotka delnic Gorenjske banke, ki jih še nima v lasti. Za delnico ponuja 298 evrov, prevzemna ponudba pa velja do vključno 13. marca. Prevzemnik pri tem ni določil praga uspešnosti ponudbe.

AIK banka ima v lasti že 301.327 delnic Gorenjske banke oz. 77,7 odstotka vseh izdanih delnic, prevzemna ponudba, objavljena v današnjem časniku Delo, pa se nanaša na preostalih 86.611 delnic, ki jih še nimajo v lasti.

Za 22,3-odstotni delež bodo ceni 298 evrov na delnico odšteli 25,81 milijona evrov.

Kot je navedeno v prevzemni ponudbi, so imeli na dan izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem v lasti 134.217 delnic ciljne družbe, po izdaji dovoljenja pa so pridobili še 167.110 delnic Gorenjske banke.

Srbska banka v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića je namero za prevzem Gorenjske banke prvič objavila sredi predlanskega decembra, a postopkov ni izpeljala do konca, ker ni imela dovoljenja za prevzem s strani slovenske centralne banke. Vmes ga je dobila, a po zakonu o prevzemih eno leto ni smela objaviti nove prevzemne namere in ponudbe.

AIK je z družbo Sava dogovorjena za nakup 37,6 odstotka delnic te banke. Kupnino za ta delež v višini 298 evrov na delnico oz. skupaj 43 milijonov evrov je srbska banka do junija deponirala na fiduciarnem računu pri KDD. Srbski banki so dovoljenje za povečanje deleža nad 50 odstotkov Gorenjske banke poleg Banke Slovenije izdali tudi srbska centralna banka ter slovenski in srbski varuh konkurence.

AIK s prevzemno namero za Gorenjsko banko

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Luka Koper  Datum: Nedelja, 27.  januar 2019 2018 Stran: 5

Za državljane naprodaj še danes

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Timotej Milanov, (STA), Urban Červek, Srečko Klapš, (D. R.)Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

PRODAJA NLB IN BANČNA SANACIJA 

Za državljane naprodaj še danes V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup delnic NLB. Fizične osebe lahko te kupijo še danes do 13. ure. Medtem je Evropsko sodišče za človekove pravice uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev.

Kolikšen delež bo država preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) prodala zasebnim vlagateljem, še ni znano, razpon znaša od 50 do 75 odstotkov deleža banke. Tudi cena delnice še ni določena. SDH je določil le razpon cene med 51,50 in 66 evri, točna cena bo določena po zaključku postopka, ko bo znano, kakšno je zanimanje za nakup. Fizične osebe morajo kupiti vsaj deset delnic, zanje pa vnaprej plačati po 66 evrov. Če bo cena nižja, bodo del denarja dobili nazaj. Končna cena delnice banke bo znana konec tega tedna, v sredini prihodnjega tedna naj bi delnice začele kotirati na Ljubljanski in Londonski borzi. Vsi posamezniki, ki bodo želeli vpisati delnice NLB, bodo morali najprej na banki odpreti trgovalni račun, za kar pa banka ne bo zaračunala stroškov.

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, iz NLB nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje.

V Mariboru in Murski Soboti ni bilo gneče

Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB, kjer so nam vljudno pojasnili, da informacij o prodaji delnic NLB ne dajejo in da na morebitne kupce ne moremo prežati v poslovalnici, včeraj preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli.

Murskosoboška poslovalnica Nove Ljubljanske banke je po obsegu poslovanja tretja najpomembnejša v celotni mreži banke, saj jo obiskuje več kot 20 tisoč komitentov NLB. V poslovalnici podatkov o zanimanju Pomurcev za nakup delnic NLB ne dajejo, v času našega obiska pred okenci, pri katerih so se interesenti lahko pozanimali o nakupu delnic, ni bilo večje gneče, so jih pa po neuradnih informacijah v večjem številu obiskovali v zgodnjih dopoldanskih urah. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar bosta zadevo še preučila do zadnjega dne, ko bosta sprejela končno odločitev. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, kot pravi, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Spomnimo, da država NLB prodaja zaradi zavez Evropski komisiji ob reševanju bank leta 2013, ko jih je država v spornem postopku razlastitve dotedanjih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic dokapitalizirala s proračunskim denarjem. V NLB, Novo KBM in Abanko je vložila 2,8 milijarde evrov, še okoli 800 milijonov je poniknilo davkoplačevalskega denarja v Factor banki in Probanki. Takrat je vlada Alenke Bratušek komisiji obljubila, da bo banko prodala. Sprva se je rok iztekel leta 2017, a je vlada Mira Cerarja dosegla njegovo podaljšanje do konca tega leta.

Več kot sto tisoč razlaščenih delničarjev in okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic bank je takrat država po nareku Evropske komisije in na podlagi sumljivih črnih bančnih scenarijev, ki se nikoli niso uresničili, izbrisala. Še več, izkazalo se je, da so banke kar naenkrat prekapitalizirane in dobičkonosne tudi zaradi zniževanja rezervacij za te scenarije.

So vlagateljem kršene človekove pravice?

Konec oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji in vzelo pod drobnogled več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013, je za STA potrdil odvetnik Miha Kunič.

V postopku je združenih osem primerov, ki naslavljajo širok spekter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Kot je pojasnil Kunič, ki zastopa enega od tožnikov proti Sloveniji, postopek ne naslavlja samo pravnih sredstev iz zakona, ki bo na podlagi sodbe ustavnega sodišča zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih v podržavljenih bankah, ampak tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so trenutno upravičene le banke. Sklep ESČP o uvedbi postopka proti Sloveniji je Kunič dobil v ponedeljek, na njem pa je datum 25. oktober.

Kot je znano, je ustavno sodišče oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavno skladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. Ustavno sodišče je ob tem naložilo državnemu zboru, da mora do maja lani zakonodajo uskladiti tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo.

Izjava Rajka Stankovića ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča

Za ogled celotne izjave predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča, kliknite tukaj ali na sliko. Odsek spodnje izjave je bil sicer že predvajan na Dnevniku RTV Slovenije 1 z dne 03.05.2017 (prispevek Lidije Pak), spodaj pa se nahaja celotna, razširjena izjava Rajka Stankovića.

 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Delničarjem Save Re 80 centov dividende - obeti za leto 2017 ostajajo pozitivni

Na skupščini družbe Pozavarovalnica Sava d.d. (Sava Re) so se delničarji seznanili z revidiranim letnim pročilom družbe za poslovno leto 2016, podelili razrešnico članom NS in Uprave ter izglasovali sklep o delitvi bilančnega dobička v višini 0,80 EUR bruto na delnico. Skupščine se je udeležilo 12,253 milijona delnic ali 79,08 odstotkov kapitala z glasovalno pravico. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 197.668 delnic oziroma nekaj več kot 1,6 % prisotnega kapitala.

 
Ljubljana, 19. maja 2017


 

Rekordnih 40,7 milijona EUR dobička v letu 2016, bruto premije nekoliko nad načrti

Skupščino je odprl ter navzoče delničarje pozdravil novi predsednik Uprave Marko Jazbec, ki je dober teden nazaj prejel še zadnje soglasje pristojne Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). V nadaljevanju je član Uprave Jošt Dolničar, ki je družbo vodil do 12. maja, predstavil rezultate poslovanja družbe v letu 2016. Kot smo že poročali, je Jošt Dolničar vodenje družbe prevzel začasno konec avgusta 2016, po razrešitvi dotedanjega predsednika Uprave Zvonka Ivanušiča. 

Skupina Sava Re, ki je v poslovnem letu 2016 združila štiri zavarovalnice v Sloveniji in na Hrvaškem v skupno Zavarovalnico Sava, je lani dosegla rekordnih 40,7 milijona bruto dobička. Neto dobiček je znašal 32,9 milijona evrov, bruto premije pa 490 milijonov evrov, kar predstavlja rezultat, ki je nekoliko presegel načrte. 

Skupščina se je seznanila tudi z drugimi poročili (kot so npr. poročilo NS, poročilo notranjega revidiranja in poročilom Uprave o lastnih delnicah), ter informacija o prejemkih Uprave in članov NS. 

Dividenda 0,80 EUR bruto na delnico, skupna razrešnica članom NS, ločene razrešnice Upravi

Skupščina je z 98,41% glasov podelila skupno razrešnico članom NS, ter z več kot 99 % ločeno podelila razrešnice tudi posameznim članom Uprave. Delničarji so z 99,75 % oddanih glasov za potrdili s strani Uprave in NS predlagano dividendo v višini 0,80 EUR bruto na delnico, ki bo izplačana 20. junija 2017. V nadaljevanju delničarji niso odločali o nasprotnem predlogu malega delničarja Mateja Tomažina, ki je podal nasprotni predlog glede višine dividende v višini 1,00 EUR bruto na delnico, v povezavi z morebitnim nakupom Gorenjske banke s strani družbe.

Ali družba (morebiti) kupuje Gorenjsko banko in kako bo to vplivalo na njene nadaljnje načrte?

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.