Addiko Bank
Addiko Bank, d.d. - Kontaktni podatki
Stari nadzorniki iz vrst kapitala Mladinske knjige Založbe brez razrešnice
Na današnji skupščini družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (MKZ), sta pooblaščenca Društva MDS zastopala nekaj več kot 12 % osnovnega kapitala družbe. Skupščina je odločila, da bilančni dobiček za leto 2012 v višini dobrih 800 tisoč evrov ostane nerazporejen. Aktualni upravi in nadzornemu svetu je bila podeljena razrešnica, brez nje pa so ostali nadzorniki, ki se jim je sredi lanskega leta iztekel mandat iz vrst kapitala, z izjemo predstavnikov zaposlenih.
Ljubljana, 19. junij 2013
Poslovanje Skupine MKZ in MKZ v letu 2012
MKZ je lani na ravni skupine, ki v osmih družbah zaposluje okoli 1200 ljudi, ustvarila za skoraj 95 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 14 odstotkov manj kot leto prej. Ob tem je skupina lani beležila za dobra dva milijona evrov čiste izgube oziroma približno toliko kot leto pred tem. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in upadanja kupne moči je 10 % nižje prihodke lani beležila tudi sama družba MKZ. Prihodki od prodaje so lani znašali skoraj 33,5 milijona evrov, ob tem pa so ustvarili za nekaj več kot 370.000 evrov čistega dobička.
Po prvih 5 mesecih 2013 za planom, a z boljšimi izgledi
Letošnji obseg prodaje v prvih petih mesecih je še nekoliko nižji kot lani, vendar Uprava podjetja računa, da bodo trend uspeli izboljšati v drugi polovici leta, ko se bodo v poslovanju odražali učinki šolske in darilne sezone.
Predstavniki kapitala iz starega nadzorne sveta brez razrešnice
Skupščina je kar z 97 % večino zavrnila podelitev razrešnice članom NS, predstavnikom kapitala, in sicer; Alojzu Jamniku, Ljubu Pečetu, Francu Ješovniku in Romanu Žnidariču. Magdalena Gregorc in Klemen Eržen, ki sta v nadzornem svetu predstavnika zaposlenih v stari in novi sestavi, je skupščina podelila razrešnico, prav tako preostalim nadzornikom iz nove sestave; Branku Gregorcu, Davidu Melihnu, Vladimirju Antonu Lukancu in Borutu Frantarju.
Banke pod vodo, kdo bo odgovarjal? - TV Dnevnik SLO1 ob 19 uri - prispevek Florjan Zupan
Adria Airways - poročilo z 32. skupščine z dne 29.06.2012
Intervju s predsednikom Društva MDS, Rajkom Stankovićem v časniku Večer
Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stanković, predsednik MDS
V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovićem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.
Čemu so društva malih delničarjev namenjena?
"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih.
Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva (2 %) odstotka osnovnega kapitala in dobre tri (3 %) odstotke glasovalnih pravic.
Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik.
Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."
Mačehovska država v elektropodjetjih
Izredna skupščina Mladinske knjige Založbe potrdila spremembe statuta, kmalu sledi prodaja zaplenjenih delnic MKZ
Današnja izredna skupščina Mladinske knjige Založbe, d.d. (v nadaljevanju MKZ), je sprejela spremembo statuta ter se seznanila z vnovično izvolitvijo predstavnika delavcev v NS. Pooblaščenci Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) so danes zastopali 12,32 % delničarjev MKZ.
Ljubljana, 21. februarja 2012
Izredna Skupščina delničarjev Mladinske knjige Založbe soglasno potrdila spremembo statuta
Skupščina je soglasno potrdila spremembo statuta, ki so se nanašale izključno na spremembo dejavnosti družbe. Ta uskladitev je bila potrebna zaradi izbora na razpisu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z naslovom Javni razpis za krepitev razvoja oddelkov v podjetjih, saj družba do sedaj ni imela registrirane dejavnost za področje raziskav in razvoja (R&R), kar je pogoj da bo družba lahko črpala pridobljena sredstva v višini 380.464,53 EUR. Na sliki predsednica skupščine in notarka (foto: Društvo MDS).
Skupščina se je tudi seznanila z delavskim predstavnikom v NS družbe
Skupščina se je seznanila tudi s ponovna izvolitvijo ga. Magdalene Gregorc kot članice NS MKZ, ki v njem predstavlja delavce.
Adria Airways DRUGIČ – nov predlog dokapitalizacije in hkrati še izredna revizija
Danes je na Brniku potekala 30. skupščina družbe Adria Airways, d.d., katere namen je bil že napovedana modifikacija predloga dokapitalizacije in pa tudi sprejem predloga o izredni reviziji. Delničarji namreč na prejšnji, 29. skupščini, vodstvu in nadzornemu svetu, niso podelili razrešnice, večinski lastnik (državna PDP) pa je že takrat napovedal, da bo zahteval izredno revizijo, ki jo podpiramo tudi v Društvu MDS.
Brnik, 21. september 2011
Sprememba predloga dokapitalizacije v korist bank upnic – Banke uspešno izsilile 25 % vplačilo terjatev
Tudi tokratne skupščine so se udeležili pooblaščenci Društva MDS, ki so enako kot na prejšnji skupščini, podprli predlagano dokapitalizacijo, saj je le ta tako rekoč edina možnost za obstoj družbe, vendar pa pri tem ne gre izpustiti nerazumnega obnašanja bank upnic, ki za konverzijo terjatev podajajo ultimate in pogoje, pri tem pa bodo te iste banke iskale državno pomoč, zaradi svojega nevestnega ravnanja.
Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO1 ob 19 uri, z dne 21.09.2011, pritisnite TUKAJ ali na sliko.
Skupščina je tako danes sprejela modifikacijo predloga dokapitalizacije, po katerem bodo banke upnice vplačale svoje terjatve v sledečih zneskih:
- Nova Ljubljanska Banka d.d.. 13.836.035 EUR oziroma 25 % terjatev,
- UniCredit Banka Slovenija d.d., 1.248.948 EUR oziroma 25 % terjatev,
- Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., 1.281.000 EUR oziroma 15,34 % terjatev,
- Abanka Vipa d.d., 3.355.000 EUR oziroma 50 % terjatev in
- Gorenjska banka d.d. pa 0 EUR.
Slednjemu vpisu oziroma vplačilu novih delnic bo sledilo še 50 milijonsko nakazilo s strani države, kar naj bi ob vpisu novih delnic bank upnic zadostovalo za nadaljnje delovanje edinega slovenskega letalskega prevoznika. V Društvu MDS se vnovič sprašujem, kako je mogoče da banke upnice kolektivno izsiljujejo državo, čeprav bo največja banka upnica, NLB od države in davkoplačevalcev zahtevala najmanj 400 milijonsko dokapitalizacijo.
Opozorilo upravnemu odboru in poziv sindikatom Adrie Airways
Društvo MDS je tudi opozorilo člane upravnega odbora in oba izvršna direktorja, da morajo naslednjih 9 let "zvoziti sami" in naj ne pričakujejo novih kreditov in dokapitalizacije s strani države in delničarjev. Hkrati je Društvo MDS pozvalo vse 4 sindikate Adrie Airways, da sklenejo nove kolektivne pogodbe in prispevajo tudi oni del prepotrebnih sredstev za uspešno sanacijo, saj bremena ne moremo nositi samo delničarji in država oz. davkoplačevalci.
Izredna revizija za zadnjih 5 let
Od marca do marca: Katera podjetja smo prodali
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 23. 03. 2015 Stran: 4
In koliko denarja smo ob tem zbrali
V letu dni je v Slovenijo za nakupe podjetij, za katera velja zakon o prevzemih, prišlo za milijardo evrov kapitala in več kot 200 milijonov evrov za zasebna podjetja. Domači kupci so prevzemali predvsem manjša podjetja.
Pri prodaji NKBM prodajalec Republika Slovenija in kupec Apollo usklajujeta zadnje podrobnosti prodajne pogodbe. Po pisanju Dnevnikabo prodajalec prevzel tveganje morebitnega izplačila delničarjev, kupec pa bo sprejel tveganje morebitnega izplačila lastnikov podrejenih obveznic. Kupnina bo zaradi vseh tveganj najbrž manj kot 200 milijonov evrov.
Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3
Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti.
KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.
Računajo na večji posluh nove vlade
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 9
Imetniki obveznic Lastnike podrejenega kapitala bodo »strigli« tudi v Avstriji
Ljubljana - Lastniki podrejenih obveznic, ki jih je država v okviru sanacije bank »postrigla«, zdaj, kot kaže, upajo na več razumevanja prihodnje vlade. A prav ta teden je tudi avstrijski parlament potrdil zakon o reševanju avstrijske banke Hypo Alpe Adria, ki predvideva 90-odstotni odpis podrejenih obveznic, za katere jamči dežela Koroška.
Maja Grgič Kot je znano, je pri nas država na podlagi ukrepov Banke Slovenije decembra lani izbrisala za 440 milijonov evrov obveznosti bank do imetnikov podrejenih finančnih instrumentov NLB, Nove KBM in Abanke. Lastniki obveznic so zato zakon o bančništvu, ki je to omogočil, vložili ustavno presojo, a odločitve pred jesenjo ni pričakovati. Poleg tega so nekateri oškodovanci sprožili tudi upravne spore, ki pa lahko trajajo, zato se zavzemajo, da bi z državo dosegli dogovor o tem vprašanju.
Odhajajoča vlada za to ni izkazala razumevanja, zdaj, kot kaže, računajo na novo. Vseslovensko združenje malih delničarjev je tako na premierko Alenko Bratušek in druge stranke, ki kandidirajo na volitvah, že naslovilo vprašanje, ali bi podprli tak dogovor. Tudi Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije pravi, da si bolj kot pravdanja prek sodišč želijo dogovora o delnem poplačilu lastnikov obveznic. »Še vedno smo se pripravljeni pogoditi z določenim diskontom,« pravi in upa, da bodo stranke, ki bodo zmagale na volitvah, imele več posluha za to.