Aktualno

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo 28.04.2009 ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 07.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Milanu Zaletelu še en mandat po odstopu članice NS Maja Žgajnar, ki je bila izvoljena na prejšnji skupščini, Društvo MDS napovedalo izpodbijanje te izvolitve

Kranj, 06.11.2025

Članica NS ga. Maja Žgajnar, ki je bila imenovana na skupščini LON-a dne 17.06.2025 je v postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje funkcije, umaknila svojo kandidaturo. Statut LON-a določa da je minimalno število 5 in največ 6 članov v NS. Tako bi s potekom mandata 13.12.2025 NS bil nepopoln zato je NS predlagal, da se ponovno imenuje Milan Zaletel. Milan Zaletel je bil na skupščini potrjen za nov mandat 4 letni mandaz v NS z 99,9 % večino.  

Ker Milan Zaletel že 3 leta in 10 mesecev ni vpisan v AJPES-u kot nadzornik Hranilnice Lon, zaradi nerešene izpodbojne tožbe iz leta 2021 je na njegovo vnovično izvolitev Rajko Stanković – predsednik Društva MDS napovedal izpodbojno tožbo.

Ali bodo decembrski dobri možje Hranilnici Lon prinesli darove v obliki novih lastnikov?

Kot je uprava na spletnih straneh dne 10.09.2025 zapisala »Uprava  obvešča delničarje in javnost, da se v okviru nameravane prodaje večjega paketa delnic LONa s strani večjih delničarjev LONa,  izvaja zaključna faza skrbnega pregleda t.i. potrditveni skrbni pregleda LONa.

V primeru nastanka pomembnih dogodkov in okoliščin vezanih na morebitno prodajo večjega paketa delnic, bo obvestilo objavljeno na spletni strani LONa.« je danes bilo na skupščini neformalno potrjeno, da so potrditveni pregledi v sklepni fazi.

Kot je zapisal novinar Dnevnik Sebastjan Morozov v članku z naslovom »Sparkasse in DBS pregledujeta poslovanje Lona« in nato še v članku istega novinarka »Banka Sparkasse favoritinja za prevzem Hranilnice Lon« se po neuradnih podatkih kot favoritinja za prevzem Hranilnice Lon, ki dejansko posluje kot banka, saj ima licenco za opravljanje bančnih poslov, omenja avstrijska Banka Sparkasse, ki je samostojna banka znotraj skupine Erste Bank in Sparkasse. Med drugim naj bi se za nakup zanimali še Deželna banka Slovenije in ena od bank v Armeniji, ki ima ambicije vstopiti na bančni trg EU.

Zaključni pregledi so pri koncu in morda se res zgodi, da bo novica o uspešni prodaji 1/3 Hranilnice Lon oz delnice podjetja GIC gradnje in delnic v lasti Otmarja Zorna »objavil Božiček ali Dedek Mraz«.

Če bo prodaja uspešna sledijo še priglasitve AVK in prevzemni postopek po Zakonu o prevzemih za vse preostale delnice družbe. Najkasneje takrat bo pa tudi znano kdo je dejanski upravljalec malo manj kot 25 % delnic Hranilnice Lon, ki so v lasti Kylin Prime Group v likvidaciji, ki mu glasovalne pravice skladno z odločbo Banke Slovenije mirujejo.

Ljubljana, 19.09.2025

Sklic 1. skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice delniške družbe

Danes je bil objavljen sklic 1. skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.d., ki bo potekala le kot virtualna skupščina v sredo 22. oktobra 2025 od 10.00 ure dalje.

Iz sklica skupščine izhaja, da bo le ta potekal s pomočjo virtualnih sredstev prek spletnega portala, katerega naslov udeleženec prejme po uspešno izvedeni identifikaciji, z možnostjo registracije, ki omogoča dostop v digitalno okolje ob 09.00 uri.

Pravico do udeležbe na skupščini imajo upravičenci do delnic, v skladu z Zakonom statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. V nadaljevanju besedila se uporablja enotni termin delničar/ji.

Prijava in pooblastilo za skupščino je možno oddati le v fizični obliki, skupščini pa lahko prisostvuješ le virtualno.

Društvo MDS bo zbiralo pooblastila za 1. skupščino Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.d.

Ker delniška knjiga Vzajemne d.d. na dan sklica skupščine še ni izdana, predsednik Društva MDS Rajko Stanković, ki je tudi bodoči delničar družbe z upravičenjem do 202 delnic Vzajemne d.d., poziva upravičence oz. bodoče delničarje Vzajemne d.d., ki se skupščine ne bodo udeležili sami, da si natisnejo Prijavo in pooblastilo TUKAJ ter ga izpolnijo in nato pošljejo po pošti na naslov:

»Društvo MDS, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana«

najkasneje do srede 15. oktobra 2025, če želijo biti na skupščini prisotni in zastopani preko pooblaščenca Društva MDS.

Vsebina 1. skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.d.

Skupščina bo imenovala  4 člane/članice nadzornega sveta predstavnika delničarjev, V ta namen je AZN kot nadzorni svet Vzajemne, d.d., predlagal sledeče kandidate in kandidatko:

• Mag. Slaven Pečnik ima več kot 20 let vodstvenih izkušenj na področjih kontrolinga, strateškega načrtovanja, finančnih analiz, optimizacije poslovanja in digitalizacije. V Telekomu Slovenije d.d. in Mobitelu d.d. je vodil projekte strateškega poročanja, digitalne transformacije ter združitev in prevzemov (M&A). Kot vodja operativnega kontrolinga povezuje poslovne enote z upravo ter sodeluje pri pripravi gradiv za upravo, nadzorni svet in komisije. Neposredne nadzorniške izkušnje je pridobil kot namestnik predsednika nadzornega sveta investicijskega podjetja ABCITI. Na področju IT in kibernetske varnosti je svoje znanje nadgradil z izkušnjami pri Telekomu Slovenije.

• Mag. Lucija Živa Sajevec je več kot desetletje delovala v vodstvu AMZS d.d., najprej kot direktorica marketinga in Centra varne vožnje, nato kot direktorica družbe. V tem času je podjetje preoblikovala, okrepila njegovo blagovno znamko in ga usmerila v digitalno ter trajnostno transformacijo. Leta 2022 se je podala na podjetniško pot in ustanovila več podjetij, ki delujejo na področju trajnostnega razvoja, ESG in razvoja voditeljstva. Aktivna je tudi kot mentorica mladim podjetnikom in startupom.

• Dr. Marjan Trobina ima več kot 28 let izkušenj na področju zavarovalništva, bančništva, regulative in nadzora. Deloval je kot izvršni direktor premoženjskih zavarovanj v Adriaticu, kasneje kot glavni ekspert za Solventnost II v EIOPA, kot glavni nadzornik v ECB ter kot glavni ekspert v oddelku za politiko in nadzor v EIOPA. Sodeloval je pri oblikovanju Solventnosti II, pripravi revizijskih standardov, nadzoru kapitalskih zahtev in kvantitativnem poročanju. Njegovo delo obsega tudi digitalizacijo in uporabo naprednih metod umetne inteligence pri nadzoru.

• Mag. Andrej Valentinčič ima več kot 28 let vodstvenih izkušenj, predvsem kot direktor komerciale v Kleti Brda, kjer vodi ekipo 50 zaposlenih. Svojo kariero je začel v bančništvu, kar mu je dalo vpogled v finance in obvladovanje tveganj. Izkušnje s korporativnim upravljanjem je pridobil kot član nadzornih svetov (Mlinotest, Vipa, Eles) ter predsednik sveta zavoda VDC Nova Gorica. Je dober poznavalec zakonodaje, notranjih kontrol in revizijskih postopkov.

Seznanitev z imenovanimi delavskimi predstavniki za članstvo v  nazornem svetu Vzajemne

Skupščina se bo tudi seznanila z izvolitvijo dveh predstavnikov delavcev v nadzorni svet Vzajemne d.d. in sicer Darje Korpar in Primoža Igerca, ki sta to funkcijo v preteklosti že več let opravljala, ko je bila družba še organizirana kot dvz.

Celoten sklic si lahko ogledate TUKAJ.

Navodilo za upravičence oz bodoče delničarje, ki se želijo skupščine osebno udeležiti

Upravičenci oz bodoči delničarji Vzajemne, ki se želijo sami udeležiti na virtualni skupščini pa izpolnijo samo obrazec Prijavo, ki si ga lahko prenesete TUKAJ in si ga natisnete ter izpolnite ter pošljete po pošti na naslov: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.d, Za skupščino, Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana najkasneje do srede 15. oktobra 2025.

Medij: INFO360 Novinarka: vesna Zadravec Datum objave: Torek 12. avgust 2025 Vir objave: TUKAJ

Neuradno med predlogi za poravnalni odbor - Tone Rop, Andrej Rant in Benigar Tošič

​Decembra 2013 je vlada Alenke Bratušek odločila, da se v sanacijo bank vloži pet milijard evrov, pri tem pa razlasti 100 tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov. Kakšna je bilanca po dvanajstih letih? Država je svoje deleže v bankah – razen 25% v NLB - prodala, tožilstvo še vedno zbira dokaze za vložitev obtožnice zoper 5 fizičnih oseb, razlaščenci pa čakajo na ustanovitev poravnalnega odbora, ki naj bi določil njihovo odškodnino. Neuradno med predlogi odbora: Tone Rop, Andrej Rant in Benigar Tošič. 

Državni zbor je komaj maja lani, enajst let od bančne sanacije, sprejel zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki je razlaščenim imetnikom obveznic in delnic omogočil učinkovito sodno varstvo, in s tem odpravil neustavnost zakona. Povedano drugače, razlaščenci naj bi zdaj le imeli možnost, da pravico poiščejo na sodišču. A se zapleta.

Leto po sprejetju zakona nobenih premikov 

Vlada Roberta Goloba je v novem zakonu predvidela ustanovitev skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, tako imenovanega poravnalnega odbora, ki mora – potem ko se konstituira – izdelati mnenje o tem, ali je nekdanjim razlaščencem zaradi učinka izrednih ukrepov sploh nastala škoda in če je škoda nastala, v kakšni meri.

A zapleta se že na začetku. Odbor sedmih strokovnjakov se tudi po enem letu še ni konstituiral:  

»Na spletni strani sodišča je objavljen seznam predlaganih kandidatov, seznam še ni dokončen, saj sta vložena predloga za izločitev posameznih kandidatov, šele ko bo seznam kandidatov "izčiščen", torej ko nihče od upravičenih predlagateljev imenovanju posameznega kandidata za člana odbora ne bo nasprotoval, bo sodišče ponovno objavilo prenovljeni seznam kandidatov in nato izdalo sklep o imenovanju odbora, v katerem bo odboru naložilo izdelavo predhodnega mnenja (4. in 6. odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1),« so zapisali na mariborskem sodišču.

Kdo lahko sedi v odboru? Zakon predvideva dva člana na predlog vlade, enega člana na predlog Banke Slovenije, tri člane na predlog reprezentativnega združenja in enega člana, ki ga predlaga sodišče in je predsednik odbora.

Neuradno je vlada poleg izredne profesorice Jerneje Prostor v odbor predlagala nekdanjega stečajnega upravitelja SCT Leona Benigarja Tošiča. Mali delničarji pa po naših informacijah predlagajo nekdanjega viceguvernerja Andreja Ranta, nekdanjega predsednika vlade Toneta Ropa in profesorja Jožeta P. Damijana. Med tem ko se je Banka Slovenije odločila za grškega profesorja Christosa Gortsosa. Ime, ki ga bo predlagala mariborska sodnica, še ni znano.  

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković poziva mariborsko sodnico, naj preseka gordijski vozel. Največ težav po mnenju malih delničarjev povzroča Banka Slovenije, ki "neupravičeno" zavrača predloge upravičenih predlagateljev, to zavlačevanje pa ne koristi nikomur, še dodaja. Za ogled izjave pritisni ma sliko ali TUKAJ.

Šele ko se bo torej konstituiral odbor, začnejo teči zakonski roki. Odbor mora v roku šestih mesecev od konstituiranja pripraviti osnutek, nato pa po morebitnih pripombah na osnutek v treh mesecih pripraviti predhodno mnenje. In dokler mnenja odbora ni, tožbe razlaščencev mirujejo oziroma so prenesene na eno samo sodišče v državi, mariborsko. 

A imenovanje poravnalnega odbora ni edina težava zakona, mali delničarji so vložili tudi ustavno presojo člena, ki določa, da - v kolikor je škoda priznana - ta ne sme preseči 60 % priznane škode. Za ogled izjave pritisni ma sliko ali TUKAJ.

S pravnomočnostjo sodb po tem zakonu, ki se glasijo na Banko Slovenije kot toženo stranko, preidejo obveznosti plačila po teh sodbah na Republiko Slovenijo. Koliko bo davkoplačevalce torej stala bančna sanacija, tudi po 12 letih še ni znano.

Tožilstvo še zbira dokaze

Znano pa ni niti, ali je leta 2013 Banka Slovenije z izrednimi ukrepi šla predaleč. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je pred sedmimi leti (decembra 2018) v povezavi s sanacijo bank zoper pet fizičnih oseb podal kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Neuradno so bili ovadeni vsi člani Sveta Banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca, ki so leta 2013 izrekli izredne ukrepe v bankah.

Po sedmih letih smo vprašali na tožilstvo, kako daleč je preiskava suma kaznivega dejanja. Sporočili so nam, da so konec leta 2023 na sodišče vložili predlog za opravo preiskovalnega dejanja po 165a. členu. Državni tožilec s tem opravi posamezna preiskovalna dejanja in ne celotne preiskave z namenom, da pridobi dovolj podatkov za obtožnico, v nasprotnem primeru pa kazensko ovadbo zavrže.   

»Po podanem predlogu tožilstva na podlagi 165.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je preiskovalni sodnik z odredbo z dne 4. 6. 2024 odredil predlagano posamezno preiskovalno dejanje, ki je v teku. Oprava predlaganega preiskovalnega dejanja je potrebna za sprejem državnotožilske odločitve. Več podatkov vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov ne moremo posredovati,« so zapisali na tožilstvu.

Spomnimo: 12. decembra 2013 so stresni testi, ki jih je izvajala tuja finančna družba Oliver Wyman, pokazali, da je luknja v slovenskih bankah velika 4, 778 milijarde evrov. Davkoplačevalci smo tri največje slovenske banke dokapitalizirali v višini 3,012 milijarde evrov, na slabo banko, ki smo jo prav tako dokapitalizirali z 200 milijoni evrov, pa se je preneslo za 1,5 milijarde evrov slabih terjatev.

Ker država tudi po 12 letih še ni rešila vprašanja razlaščenih imetnikov obveznic in delnic, tako še vedno ni jasno, koliko nas bo stala bančna sanacija iz leta 2013. 

Na 44. skupščini družbe Intereurope d.d., ki je potekala v petek, 27. maja 2025 ob 11 uri je bilo prisotno 95,95 % osnovnega kapitala, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 41 delničarjev, ki so lastniki  248.184 delnic. Uprava in NS z razrešnico, delničarji po 12 letih suše z dividendo, potrjen nov revizor za 3 leta.

Koper, 25.07.2025

Intereuropa lani uspešno, delničarje in zaposlene skrbijo nenehne menjave vodstva družbe

Skupščini je namestnik predsednika uprave Nikola Tanasoski najprej predstavil lanskoletno poslovanje in poudaril, da skupina Intereuropa v letu 2024 ustvarila najvišji denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju EBITDA) v zadnjih trinajstih letih. Pri tem spomnimo, da sta družbo nedavno po lastni volji zapustila predsednik uprave Borut Zorič in članica Uprave Tina Peček, kar pomeni, da bo družba dobila že 4 predsednika Uprave v treh letih.

Skupina Intereuropa v letu 2024 ustvarila 204,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 9 odstotkov več kot leto prej in s tem je rast prihodkov v Skupini presegla povprečno gospodarsko rast držav, v katerih imajo sedež družbe skupine. Ob povečani prodaji za 9 odstotkov je EBITDA večji za 11 odstotkov in znaša 17,5 milijona evrov. Veliki pozitivni premiki pred leti zelo zadolžene skupine pa so vidni v gibanju neto finančnega dolga, ki je ob koncu leta 2024 znašal 22,0 milijona evrov oziroma 1,3 kratnik EBITDA in je bil najnižji v zadnjih enaindvajsetih letih poslovanja skupine. V primerjavi z zaključkom predhodnega poslovnega leta je skupina Intereuropa znižala neto finančni dolg za 5,5 milijona evrov.

Padec čistega poslovnega izida skupine Intereuropa v letu 2024 glede na predhodno leto je v največjem delu posledica prihodkov od odprave slabitev opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin v letu 2023, in sicer v višini 3,3 milijona evrov. Na boljši finančni izid so vplivali nižji odhodki za obresti iz posojil, ki so bili za 0,3 milijona evrov nižji od obrestnih odhodkov v letu 2023 ter višji prihodki iz naslova zamudnih obresti in depozitov. Skupina Intereuropa je leta 2024 ustvarila 5,3 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 2,0 milijona evrov manj kot v predhodnem poslovnem letu. Višji davek od dobička v letu 2024 je dodatno vplival na nižji rezultat. V opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine je Skupina v letu 2024 investirala 5,5 milijona evrov, od tega 1,6 milijona evrov v nepremičnine ter 3,9 milijona EUR v opremo in neopredmetena sredstva. Na drugi strani pa je skupina prodala poslovno nepotrebna sredstva v knjigovodski vrednosti 30 tisoč evrov.

Intereuropa v širitev na obstoječih 13 trgih

Družba tako planira nove logistične kapacitete v Sloveniji predvidoma na lokaciji v Logatcu, v Srbiji na lokaciji Beograd. Prav tako pa planira nove skladiščne kapacitete v Črni Gori.  

Delničarji z dividendo 4 cente bruto na delnico prvič po 12 letih »dividendne suše«, Uprava in NS z razrešnico

Delničarji niso izglasovali nasprotnega predloga Društva MDS, da delničarjem nameni 37 centov dividende, ampak so potrdi potrdilo osnovni predlog, ki namenja vsem delničarjem 4 cente bruto dividende, Pošta Slovenije pa za prednostne delnice dobi še 0,01 EUR posebne dividende.

Društvo MDS je pred glasovanjem o nasprotnem predlogu opozorilo, da so zaradi umika delnice iz kotacije na ljubljanski borzi stroški za vodenje trgovalnih računov višji, saj se obračunavajo od knjigovodske vrednosti, ki na dan 31.12.2024 znaša 3,67 EUR in je 8 centov nižja kot leto poprej. Društvo MDS je izpostavilo, da bi bilo višje izplačilo dividende le mali obliž na 12 letno neizplačilo dividend preostalim 1.784 malim delničarjem (podatek na dan 31. 12.2024), ki so še lastniki približno 1.563.584 navadnih delnic IEKG. Žal argumentom Društva MDS največji delničar ni sledil in ga je zavrnil.

Skupščina je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico.

Potrjen nov revizor za poslovna leta 2025, 2026 in 2027

Skupščina je potrdila za revizorja letnega poročila Skupine Intereuropa in družbe Intereuropa d.d. za poslovna leta 2025, 2026 in 2027, družbo ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana.

Delničarji družbe Etiketa, tiskarne, d.d. Žiri so se danes sestali na 34. seji skupščine delničarjev družbe Etiketa, tiskarna, d.d.. Prisotno je bilo nekaj več kot 79 % osnovnega kapitala družbe. Skupščine so se udeležili  Rajko Stanković -predsednik Društva MDS in trije predstavniki Odbora za enakopravno obravnavo delničarjev družbe Etiketa pri Društvu MDS so zastopali številne male delničarje družbe in bili uspešni z nasprotnim predlogom glede višini dividende.

Žiri, 15.07.2025

Družba je lani poslovala uspešno, delničarjem

Lani je družba poslovala rekordno, saj je dosegla nekaj več kot 18 mio EUR prometa, kar je bilo 2 mio več kot leto poprej, žal pa dobiček ni sledil rekordnim številkam. Etiketa malo več kot 60 % rezultata realizira na 24 tujih trgih.  Poslovni izid iz poslovanje na dan 31.12.2024 je bil 726.602 EUR, EBITDA pa 1.838.455 EUR.

Mali delničarji so uspeli s predlogom za višjo dividendo, uprava in NS pa sta prejeli razrešnico

Skupščina se seznanila, da bilančni dobiček za leto 2024 znašal 2.327.508,41 EUR. Na predlog malih delničarjev je skupščina izglasovala sklep, da se del bilančnega dobička v znesku 238.110,30 EUR uporabi za izplačilo dividend in sicer 0,943 EUR bruto na posamezno delnico. Dividende bodo izplačane 21. avgusta 2025.

Upravi in nadzornemu svetu je skupščina podelila razrešnico za leto 2024.

Nov revizor za poslovna leta 2025-2027

Skupščina je za izvedbo revizije računovodskih izkazov za poslovno leto 2025, 2026 in 2027 imenovala revizorsko hišo Rödl & Partner d.o.o., Litostrojska cesta 44D, 1000 Ljubljana.

Spremembe statuta

Na predlog manjšinskih delničarjev je skupščina sprejela tri spremembe statuta, ki so bile v neskladju z določili ZGD-1. Prvo je bila uskladitev določbe Statuta, da je potrebno skupščino sklicati na zahtevo delničarjev ki imajo skupaj najmanj 1/20 osnovnega kapitala, v skladu z določili 295. člena ZGD-1, druga je bila uskladitev Statuta družbe z določili 2. odstavka 297. člena ZGD-1, ki določa 4 dnevni rok za prijavo na skupščino, tretja pa je podelila pooblastilo Upravi, da zaradi uskladitve z določbo drugega odstavka 9. člena Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24) poskrbi za vpis dejavnosti družbe.

Seznanitev s projektom morebitne ustanovitve zadruge

Uprava družbe je predstavila dosedanje aktivnosti družbe za morebitno ustanovitev tako imenovane delavske zadruge za zagotovitev večjega delavskega solastništva s strani novo zaposlenih v družbi, ter trenutne zakonske rešitve, ki pa še čakajo, da jih jasneje definira zakonodaja, ki je v parlamentarni proceduri.

Sklad lastnih delnic

Skupščina je tudi sprejela sklep s katerim je  določila pogoje za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic ter financiranje pridobitev delnic družbe.

Na današnji 30. skupščini delničarjev  Elektro Celje, d.d., je bilo prisotno  87 % osnovnega kapital družbe, Rajko Stanković - predsednik Društva MDS pa je zastopal 407.623 delnic oz 1,90 % prisotnega kapitala. Na skupščini so bili predstavljeni ključni rezultati poslovanja v letu 2024, delničarji pa so med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice organom vodenja in nadzora.

Celje, 04.07.2025

Seznanitev z letnim poročilom in poročilom NS

Delničarji so se najprej seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe in poročilom o trajnostnosti za poslovno leto 2024 ter s poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi poročila. Nadzorni svet ni imel pripomb na predloženo poročilo in je ocenil, da je uprava v letu 2024 uspešno izpolnila svoje naloge.

Družba Elektro Celje ostaja zavezana k stabilnemu, trajnostno usmerjenemu razvoju ter odgovornemu upravljanju v korist delničarjev, zaposlenih in širšega okolja. Za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe vseh uporabnikov je družba Elektro Celje v letu 2024 izvedla rekordne investicije v višini 50,8 milijona evrov. Gre za največji obseg vlaganj v zgodovini podjetja, kar kaže na jasno zavezanost k dolgoročni stabilnosti, digitalizaciji in razogljičenju elektroenergetskega sistema.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2024 je znašala 10,09 EUR.

Delničarjem 15,9 centov dividende,  uprava in nadzorni svet z razrešnico

Skupščina je sprejela sklep, da se bilančni dobiček v višini 3.793.513,58 EUR nameni za izplačilo dividend delničarjem. Bruto dividenda na delnico znaša 0,159 EUR, izplačilo pa bo izvedeno 30. septembra 2025 delničarjem, vpisanim v delniško knjigo na dan pred izplačilom.

Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za poslovno leto 2024.

Imenovanje pooblaščenega revizorja

V skladu s predlogom nadzornega sveta so delničarji za pooblaščenega revizorja družbe za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 imenovali FORVIS MAZARS, družbo za revizijo, d.o.o. iz Ljubljane.

Na današnji 31. seji skupščine Elektra Primorska, d. d., na kateri je bilo prisotnega 87,29 % zastopanega kapitala družbe je predsednik Društva MDS Rajko Stanković zastopal 518.260 delnic oz. 3,16 % zastopanega kapitala družbe. Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2024, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta in s Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Elektro Primorska. Odločali so o delitvi bilančnega dobička in upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Delničarji so odločali o spremembi Statuta družbe. Skupščina delničarjev je imenovala revizorja za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 in imenoval člana nadzornega sveta

Nova Gorica, 03. julij 2025

Seznanitev z letnim poročilom 2024 in poročilom NS

Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2024, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta ter revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila za leto 2024.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2024 znaša 9,48 EUR, lani pa je bila  9,31 EUR.

Delničarjem 8 centov dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Delničarji Elektra Primorska so na današnji skupščini sklenili, da se bilančni dobiček v višini 1.502.711,84 evrov v celoti izplača delničarjem v obliki dividend. Bruto dividenda na delnico znaša 0,08 evra. Družba bo dividende izplačala dne 30. 10. 2025 delničarjem vpisanim pri KDD na dan 29. 10. 2025. Upravi in članom nadzornega sveta so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu.

Sprejete spremembe statuta

Skupščina je pooblastila nadzorni svet družbe, da uskladi besedilo Statuta družbe z novo Standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD 2025, ki je objavljena v Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. I. RS, št. 27/24) in pooblastila notarko, da pripravi čistopis Statuta, njegovo objavo in vse potrebno za vpis spremembe oz. uskladitev dejavnosti v sodni register.

Po devetih letih nov revizor računovodskih izkazov

Skupščina delničarjev je za revizorja računovodskih izkazov za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 imenovala BDO revizija d.o.o., Družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana.

Ponovni mandat v nadzornemu svetu Darku Ličnu

Skupščina je ugotovila, da g. Darku Ličnu z dnem 30. 08. 2025 preneha mandat člana nadzornega sveta družbe. Delničarji so za člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev imenovali g. Darka Lična za mandatno obdobje štirih let, ki začne teči 31. 08. 2025.

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se danes sestali na 32. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega  86,25 % osnovnega kapitala. Predsednik Društva MDS – Rajko Stanković je zastopal 1,16 % prisotnega kapitala oz 330.775 delnic. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi.

Maribor, 27.06.2025

Elektro Maribor lani uspešno in z največjim investicijskim ciklusom v zgodovini družbe

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2024 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Maribor d.d za poslovno leto 2024 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2024.

Družba Elektro Maribor, je poslovno leto 2024 uspešno zaključila, s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 9,1 mio EUR. Konec leta 2024 je bilo v družbi 775 zaposlenih. Skladno z razvojnim načrtom je družba v letu 2024 realizirala najvišja investicijska vlaganja do sedaj v vrednosti 53,1 mio EUR, kar je za 43 % več kot leto pred tem.

V letu 2024 smo za investicijska vlaganja pridobili pomembna nepovratna finančna sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Na prvem razpisu smo za obdobje od leta 2023 do 2026 pridobili sredstva v vrednosti 4,8 mio evrov, na drugem razpisu pa 11,4 mio evrov.

Konec leta 2024 je imela družba 17.339 km elektrodistribucijskega omrežja. Število uporabnikov, priključenih na distribucijsko omrežje, je konec leta 2024 znašalo 227.360. Število proizvajalcev je znašalo 16.493.

Do konca junija 2024 smo odpravili vse zaostanke iz leta 2023 pri reševanju vlog za izdajo soglasij za priključitev proizvodnih naprav. V letu 2024 smo izdali skupno 15.099 soglasij za priključitev za odjem in proizvodnjo električne energije, od tega 5.449 pozitivnih soglasij za proizvodne naprave.

Uspešno smo izvedli prodajo 49 % poslovnega deleža v hčerinski družbi Energija plus d. o. o.  V letu 2024 je bila sprejeta nova strategija trajnostnega razvoja za obdobje 2024–2028. Podpisali smo sporazum o sodelovanju med družbo Elektro Maribor in Univerzo v Mariboru.

Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2024 znašala 9,45 evra, na dan 31. decembra 2023 pa je knjigovodska vrednost delnice znašala 9,24 evra.

Delničarjem 9 centov dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Na skupščini je bil izglasovan predlog, da se bilančni dobiček v višini 3.001.077,18 EUR deli za izplačilo dividend. Dividenda na delnico znaša bruto 0,09 evrov. Dividende bo družba izplačala dne 26. 9. 2025 tistim delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 25. 9. 2025.

Skupščina je podelila razrešnico za leto 2024 predsednici uprave in nadzornemu svetu družbe.

Potrjene spremembe statuta

Skupščina je potrdila predlagane spremembe statuta družbe.

Delničarjem Luke Koper 2,10 EUR dividende

Na 39. skupščini delničarjev družbe Luka Koper, d. d., je bilo prisotno  10.722.646 oz. 76,62 % delnic z glasovalno pravico, predsednik Društva MDS Rajko Stanković pa je zastopal 59.196 delnic oz. 0,56 % prisotnega kapitala.

Koper, 24. junija 2025

Seznanitev z poslovanjem v letu 2024

Skupščina se je ob tem seznanila da je Skupina Luka Koper je leto 2024 sklenila nad pričakovanji, kljub temu, da so bili prvi meseci lanskega leta zaznamovani s krizo v Rdečem morju in številnimi negotovostmi. Čisti prihodki od prodaje so dosegli 330,1 milijona evrov, kar je za 6 odstotkov oziroma 17,3 milijona evrov več od doseženih v letu prej in za 2 odstotka več od načrtovanih. Več je bilo prihodkov iz naslova ladijskega pretovora, obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter drugih storitev, medtem ko je bilo zaradi hitrejšega obrata blaga nekoliko manj prihodkov iz naslova skladiščnin.

Družba je v minulem letu uspešno obvladovala stroške poslovanja, ki so znašali 268,6 milijona EUR, kar je 4 odstotke več v primerjavi z letom 2023 in pod načrtovanim obsegom stroškov. V letu 2024 so se zaradi dodatnih zaposlitev povečali stroški dela, višji so bili stroški amortizacije, zmanjšali pa so se stroški materiala, stroški storitev ter drugi odhodki.

Poslovni izid iz poslovanja  (EBIT) je dosegel 67 milijona evrov in presegel načrtovanega za 33 odstotkov, hkrati je bil za 10 odstotkov oziroma 6,1 milijona evrov višji kot leta 2023. Čisti poslovni izid Skupine je ob koncu leta dosegel 60,3 milijona evrov, kar je 26 odstotkov več od načrtovanega in 7 odstotkov več kot v letu 2023. Nanj je pozitivno vplival poslovni izid iz financiranja v višini 5,9 milijona evrov, kar je 27 odstotkov več glede na leto 2023 in 40 odstotkov več kot načrtovano iz naslova ustvarjanja finančnih prihodkov z obrestmi od sredstev plasiranih v kratkoročne bančne depozite in zakladne menice.

Delničarjem 2,10 EUR dividende, uprava in NS z razrešnico

Delničarji so potrdili predlog, da se za izplačilo dividend nameni 29,4 milijona evrov bilančnega dobička. Dividenda v bruto vrednosti 2,1 evra na navadno delnico sledi začrtani dividendni politiki, po kateri se zanje nameni do polovice čistega dobička. Izplačana bo 29. avgusta 2025.

Nadzornikom in upravi je skupščina podelila razrešnico za delo v poslovnem letu 2024.

Nov poslovnik o delu skupščine

Sprejet je bil tudi nov poslovnik o delu skupščine, ki v celoti nadomesti poslovnik z dne 25. 7. 1996.

Nadzorni svet brez višjih nadomestil za opravljanje svojega dela

Že drugič v dveh letih so bile predlagane spremembe politike prejemkov članov nadzornega sveta, ki  pa so bile zavrnjene, saj je predstavnik SDH glasoval proti

Seznanitev s predstavnikom delavcev v NS

Delničarji so se na skupščini seznanili, da je 19. februarja 2025 Svet delavcev Luke Koper za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu s štiriletnim mandatom vnovič izvolil Mladena Jovičića.