Aktualno

Skupščina Mladinske knjige Založbe d.d. (v nadaljevanju MKZ) je potrdila vse tri nadzornike, ki so bili predlagani v sklicu in potrdila spremembe statuta. Skupščine se je udeležilo le 57,55 % delničarjev z glasovalnimi pravicami od tega je tako DUTB imel 92,32 vseh glasovalnih pravic, odsotni na skupščini pa so bili drugi večji delničarji, med njimi tudi drugi največji delničar TCK d.o.o. v lasti Miodraga Kostića, ki je lastnik 18,44 % vseh delnic MKZ d.d., kar morda kaže, da je oziroma verjetno bo sprejel prevzemno ponudbo DUTB, ki se izteče 03 maja 2022 ob 12 uri in za 1 delnico MKZG ponuja 8,90 EUR.

Ljubljana, 28.04.2022

Skupščina je odpoklicala Andreja Božiča z mesta člana NS MKZ in imenovala tri nove nadzornike

DUTB in nekdanji član uprave MKZ Andrej Cunder sta prispevala 654.518 glasov oz. 99,13 % od 660.262 glasov za razrešitev Andreja Božiča, proti je glasoval pooblaščenec Društva MDS Borut Frantar, ki je zastopal 3,29 % glasovalnih pravic oz. 22.491 delnic in še dva manjša delničarja, ki sta bila skupaj lastnika 814 delnic.

Drugi mandat v NS MKZ d.d. je dobil Matej Pirc izvršni direktor DUTB, ki je od leta 2018 tudi predsednik NS MKZ d.d. Predstavniku kapitala Petru Kavčič, ki ima še veljaven mandat, pa sta se na novo pridružila še dva nadzornika, in sicer Jože Možina, novinar in urednik z RTV in Nina Marin, pravnica v odvetniški pisarni Matoz, ki je najprej po sklicu umaknila soglasje za imenovanje, tik pred skupščino pa ga je ponovno podala.  

DUTB v predstavitvi Jože Možine v predlogu sklica skupščine sicer ni navedel konkretnih nadzorniških izkušenj. Družba piše, da je zgodovinar, sociolog in novinar z doktoratom iz zgodovine, da je bil med letoma 2006 in 2010 direktor TV Slovenija, kjer je še danes zaposlen.

Nina Marin pa je po navedbah v predlogu 30-letna magistrica prava. Do aprila je bila zaposlena kot sekretarka v kabinetu ministra za finance Andreja Širclja, kjer je po pooblastilu opravljala tudi delo vršilke dolžnosti vodje službe za pravne zadeve. Nato pa jo je DUTB imenovala za direktorico Istrabenza in članico uprave Istrabenz Turizma. Od novembra je nadzornica železničarskega gradbenega podjetja SŽ-ŽGP, od lani pa tudi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Marinova je sicer konec marca – torej nekaj dni po tistem, ko je bil predlog javno objavljen – umaknila kandidaturo, razloga pa v dopisu ni navedla. Pred zasedanjem skupščine pa je svoj umik preklicala. Z zasedbo nadzorniškega stolčka v Mladinski knjigi Založba je torej Marin izpolnila kvoto treh nadzorniških položajev, kolikor jih ima lahko posameznik.

Nadzorni svet Mladinske knjige Založbe sicer sestavlja šest članov, od katerih so štirje predstavniki kapitala, v njem sedijo pa sta še predstavnika delavcev Nuška Berki in Andrej Gale.

Sprejete spremembe statuta tudi v luči prihajajočih sprememb po volitvah

Skupščina je na današnji seji sprejela tudi spremembe statuta družbe, pri čemer so izbrisali naslednje dejavnosti družbe: drugo denarno posredništvo, dejavnost holdingov, dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov, dejavnost finančnega zakupa, drugo kreditiranje in drugje nerazvrščene dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov. 

Skupščina je na predlog DUTB, ki je v postopku prevzema Mladinske knjige Založbe, spremenila tudi prag za odpoklic nadzornikov iz zakonskih 75 odstotkov na 80 odstotkov, s katerim želijo verjetno otežiti morebitni odpoklic, ko se konstituira nova Vlada RS in novo vodstvo SDH, ki bo po novem zaradi skorajšnje pripojitve DUTB tisti, k i bo uresničeval glasovalne pravice na skupščinah. Na izgasovane spremembe statuta je bila s strani pooblaščenca Društva MDS  Boruta Frantarja napovedana izpodbojna tožba.

Skupščina Petrola je danes potrdila predlog uprave, da se vsaka delnica družbe razdeli na 20 novih, postopek pa bo stekel 19. avgusta. S tem naj bi povečali likvidnost in omogočili dostopnost Petrolovih delnic novim vlagateljem. Delničarji bodo letos prejeli dividende v višini 30 evrov bruto na delnico, kar je osem evrov več kot lani.

Ljubljana, 21. april 2022

Delničarjem 30,00 EUR dividende

Uprava in NS Petrola sta prejela razrešnico za preteklo leto.

Petrol bo večino bilančnega dobička, ki po stanju na dan 31. december 2021 znaša 61,8 milijona evrov, namenil za izplačilo dividend. Te bodo izplačane 5. avgusta.

Delničarji Petrola so odločali tudi o predlogu za odkup lastnih delnic in podprli nasproti predlog SDH, največjega posamičnega lastnika družbe. Medtem ko je uprava predlagala sprejem pooblastila za nakupe pri cenah, ki ne bi bile nižje od 50 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice, na drugi strani pa ne višje od 13-kratnika čistega dobička na delnico vse do treh odstotkov osnovnega kapitala družbe, sprejeti sklep predvideva pooblastilo, po katerem bo uprava lahko pridobivala lastne delnice v obdobju 12 mesecev, a le do dveh odstotkov osnovnega kapitala.

SDH je z nasprotnim predlogom tudi omejil odsvajanje lastnih delnic le za namen zmanjšanja osnovnega kapitala, ne pa tudi za zamenjave za lastniške deleže v drugih družbah.

Rekordno lansko poslovanje

Lastniki - poleg SDH sta med večjimi posamičnimi še Kapitalska družba s skladi z 8,7-odstotnim in neposredno država z 10,8-odstotnim deležem - so se seznanili tudi z lanskim rekordnim poslovanjem. V letu 2021 je Petrol na ravni skupine ustvaril 124,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 72 odstotkov več kot leta 2020, prihodki od prodaje pa so se povečali za 61 odstotkov na 4,96 milijarde evrov. Za letošnje leto v Petrolu načrtujejo prihodke od prodaje v vrednosti 5,9 milijarde evrov in 158,3 milijona evrov čistega dobička. Glavni tveganji za letos sta energetska kriza in inflacija.

Petrol pričakuje nadomestilo škode in izgubljenega dobička

Predsednica Uprave Nada Drobne Popovićeva je na skupščini odgovorila tudi na vprašanje glede vladne regulacije cen goriv. Pojasnila je, da je bil sklep o regulaciji cen - ta velja do konca aprila - sprejet na podlagi zakona o kontroli cen. »Država lahko poseže na trg, vendar mora povrniti vso škodo, ki je pri tem nastala in povrniti dobiček. Dogovora z državo glede poračuna še nimamo, pričakujemo, pa, da se bomo o tem pogovarjali po koncu regulatornega obdobja.

Ljubljana, 09. april 2022

Za ogled prispevka novinarke Janje Koren iz oddaje TV Dnevnik 1 na TV SLO1 ob 19.00 uri z dne 09. aprila 2022 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) je razočarano nad nizko prevzemno ponudbo DUTB za preostale delnice družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (v nadaljevanju MKZ). DUTB si bo lahko kupnino za preostale delnice povrnil že takoj po prevzemu, samo z izplačilom dividende iz rezerv iz dobička.

Ljubljana, 29.03.2021

DUTB vrednoti 100 % MKZ na zgolj 10,96 mio EUR in ponuja malim in manjšinskim delničarjem zgolj 33,28 % knjigovodske vrednosti

Danes je v časniku Delo bila objavljena prevzemna ponudba DUTB za vse preostale delnice MKZ, ki niso v lasti DUTB, s katero le ta ponuja preostalim delničarjem 8,90 EUR za 1 delnico MKZG, kar znaša zgolj 33,29 % knjigovodske vrednosti delnice MKZG, ki na dan 31.12.2021 znaša 26,74 EUR.

Prevzemno ponudbo in prospekt za odkup delnic družbe MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d. si lahko ogledate TUKAJ.

V Društvu MDS smo nad ponudbo izjemno razočarani in menimo, da ne odraža dejanske vrednosti MKZ, saj po njej DUTB vrednoti celotno premoženje Mladinske knjige založbe zgolj na 10.965.022,50 EUR (opomba vseh delnic MKZG je 1.232.025). Za primerjavo povejmo, da je knjigovodska vrednost kapitala MKZ d.d. na dan 31.12.2021 znašala 30.480.298,50 EUR.

Tako DUTB za preostalih 600.908 delnic, ki jih nima v lasti ponuja zgolj 5.348.081,20 EUR, kar je za 2.130.335,80 EUR manj kot je naprimer denarnih sredstev na TRR računu MKZ konec leta 2021.

Kot smo zapisali v našem sporočilu dne 02. marca 2022, smo bili obveščeni, da se je združila skupina manjšinski in malih delničarjev katerih delež dosega 24.24 % osnovnega kapital z namenom maksimiranja kupnine njihovih deležev, in tudi oni so pričakovali prevzemno ponudb, ki bi odražala dejansko vrednosti MKZ d.d. Zato se pojavlja vprašanje ali bo morda v času veljavnosti prevzemne ponudbe DUTB, prišla kakšna druga višja konkurenčna ponudba, ki bo ponudila višjo kupnino za delnice MKZ d.d.?  

Ali si bo DUTB kupnino povrnil že takoj po prevzemu?

Spomnimo, da je imela družba na 31.12.2020 za 14.438.791,00 EUR rezerv iz dobička, ki bi bili lahko podlaga za izplačilo dividend, kar nakazuje možnost, da si bo DUTB lahko nemudoma povrnil celotno kupnino v višini 5.348.081,20 EUR, po uspešnem prevzemu. V tem primeru bi porabil zgolj 37,02 % rezerv iz dobička in tam pustil še vedno 9.090.709,80 EUR in s tem nebi v ničemer ogrozil poslovanje MKZ d.d.

Zelo uspešno poslovanje MKZ d.d. v letu 2021

Podatki o poslovanju družbe za leto 2021 kažejo, da je družba močno presegla rezultate preteklega leta, kot tudi plane za leto 2021, saj je Skupina Mladinska knjiga v letu 2021 po preliminarnih rezultatih ustvarila 70.897.809,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. EBITDA (z vplivom MSRP 16) je bil v višini 5.609.037,00 EUR, dobiček iz poslovanja (EBIT) 2.439.803,00 EUR, čisti dobiček pa 1.879.499,00 EUR.

Skupina Mladinska knjiga je v letu 2021 uspešno upravljala tudi s sredstvi družbe. Sredstva družbe so se nekoliko znižala, na račun odprodaje naložbene nepremičnine, ter nižjih investicij od amortizacije. Močno so se znižale tudi finančne obveznosti in sicer za 3.473.000,00 EUR, povečala pa denarna sredstva na računu, ki znašajo 7.478.417,00 EUR, oziroma že kar 6,27 EUR na delnico.

Skupina Mladinska knjiga ima (po oceni) zgolj še 2.145.000,00 EUR finančnega dolga (brez vpliva MSRP 16).

POTENCIAL IN PLANI NISO ODRAŽENI V PREVZEMNI CENI

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki znašajo 29.046.534,00 EUR, je tudi nepremičnina na elitni lokaciji v središču Ljubljane, na Slovenski cesti, kjer je tudi sedež družbe. Družba ima tam 8.800 m2 poslovnih prostorov, od tega približno 7.500 m2 pisarniških prostorov, kjer dela 250 zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih 10 letih prepolovilo, prostore pa se ni prilagodilo trenutnemu stanju. Prostorski presežki so neizkoriščeni in predstavljajo potencial za v bodoče. Prostorski presežki tako predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje.

Uprava in nadzorni svet sta konec 2021 sprejela novo Strategijo do leta 2025.

Plan je rast prihodkov, marž in produktivnosti. Za leto 2025 se tako načrtuje:

• čisti prihodki od prodaje: 87.363.477,00 EUR
• dobiček iz poslovanja (EBIT): 6.240.244,00 EUR
• čisti dobiček: 5.346.979,00 EUR

OCENA VREDNOSTI

Dejstvo je, da je bila Skupina Mladinska knjiga uspešno finančno in poslovno prestrukturirana. S prestrukturiranjem, pa se je močno povečala tudi vrednost lastniškega kapitala.

Po podatkih Bloomberga, Capital IQ in Stern, so družbe konec februarja 2022 v razvitem svetu v panogi založništva vrednotene v mediani po 9,57 kratniku EV/EBITDA. Ob tej primerljivi predpostavki, znaša vrednost Mladinske knjige 52.030.617,09 EUR.

Državni zbor Republike Slovenije je dne 22. februarja 2022 

sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (v nadaljevanju: 

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) skrbno spremlja dogajanje v zvezi z morebitnimi postopki podaje prevzemne ponudbe DUTB za preostale delnice družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (v nadaljevanju MKZ).

Ljubljana, 02.03.2021

Iz javnih izjav predsednika upravnega odbora DUTB g. Matoza smo bili seznanjeni, da je MKZ opredeljena kot strateška naložba za Republiko Slovenijo, v ponedeljek 28.02.2022 pa je bila v časniku Delo tudi objavljena prevzemna namera. V lastništvu MKZ d.d. je poleg DUTB tudi 500 drugih delničarjev. V Društvu MDS smo mnenja, da delničarji nimajo zadržka slediti strategiji države, vendar tudi upravičeno pričakujejo pošteno nadomestilo za svoje delnice.

Seznanjeni smo bili, da je skupina manjšinskih delničarjev, v skupni Izjavi o interesu za prodajo delnic, ki predstavlja 24,24% celotnega kapitala družbe, oblikovala manjšinski blok, ki skupaj z deležem DUTB presega statutarno večino v družbi. Večino preostalih deležev do 100% kapitala smo prav mi, mali delničarji MKZ, ki smo jih v Društvu MDS večkrat zastopali na skupščinah družbe MKZ. Tudi v tem postopku nameravamo aktivno pristopiti k organiziranju in informiranju preostalih malih delničarjev.

V Društvu MDS pozdravljamo napor manjšinskih delničarjev, podpisnikov Izjave, da opozarjajo večinskega lastnika na pošten pristop k oceni vrednosti družbe. Tudi sami se pridružujemo tej pobudi in trdno stojimo za temi načeli, ki prinašajo pravičen in pošten položaj za vse delničarje.

ZELO USPEŠNO POSLOVANJE SKUPINE MLADINSKE KNJIGE V LETU 2021

Podatki o poslovanju družbe v prvih devetih mesecih v letu 2021, ter za celo leto 2021 kažejo, da je bila odločitev v zvezi s spremembo uprave v družbi pravilna. Družba je močno presegla rezultate preteklega leta, kot tudi plane za leto 2021, saj je Skupina Mladinska knjiga v letu 2021 po preliminarnih rezultatih ustvarila 70.897.809,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. EBITDA (z vplivom MSRP 16) je bil v višini 5.609.037,00 EUR, dobiček iz poslovanja (EBIT) 2.439.803,00 EUR, čisti dobiček pa 1.879.499,00 EUR.

Skupina Mladinska knjiga je v letu 2021 uspešno upravljala tudi s sredstvi družbe. Sredstva družbe so se nekoliko znižala, na račun odprodaje naložbene nepremičnine, ter nižjih investicij od amortizacije. Močno so se znižale tudi finančne obveznosti in sicer za 3.473.000,00 EUR, povečala pa denarna sredstva na računu, ki znašajo 7.478.417,00 EUR, oziroma že kar 6,27 EUR na delnico.

Skupina Mladinska knjiga ima (po oceni) zgolj še 2.145.000,00 EUR finančnega dolga (brez vpliva MSRP 16).

POTENCIAL IN PLANI

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki znašajo 29.046.534,00 EUR, je tudi nepremičnina na elitni lokaciji v središču Ljubljane, na Slovenski cesti, kjer je tudi sedež družbe. Družba ima tam 8.800 m2 poslovnih prostorov, od tega približno 7.500 m2 pisarniških prostorov, kjer dela 250 zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih 10 letih prepolovilo, prostore pa se ni prilagodilo trenutnemu stanju. Prostorski presežki so neizkoriščeni in predstavljajo potencial za v bodoče. Prostorski presežki tako predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje.

Uprava in nadzorni svet sta konec 2021 sprejela novo Strategijo do leta 2025. Plan je rast prihodkov, marž in produktivnosti. Za leto 2025 se tako načrtuje:

• čisti prihodki od prodaje: 87.363.477,00 EUR
• dobiček iz poslovanja (EBIT): 6.240.244,00 EUR
• čisti dobiček: 5.346.979,00 EUR

POTENCIAL DIVIDEND

Kar se tiče dividendnega potenciala, ima družba na 31.12.2020 za 14.438.791,00 EUR rezerv iz dobička, ki so lahko podlaga za izplačilo dividend. Tudi tekoči EBITDA, ob nizki finančni zadolženosti, omogoča izvedbo vseh investicij ter tudi izplačilo dividend. V letu 2021 je bilo na ravni Skupine 1,57 EUR dobička na delnico. Število delnic z glasovalno pravico je 1.191.525. Menimo, da družba lahko že za leto 2021, izplača 1 EUR po delnici dividend.

V primeru dosega planiranih rezultatov, ki so opredeljeni v Strategiji družbe, v kar verjamemo, se s skladno z dodatnim izboljšanjem rezultatov, lahko v prihodnje delničarji obetajo tudi sorazmeren dvig višine izplačil dividend.

OCENA VREDNOSTI

Po podatkih Bloomberga, Capital IQ in Stern, so družbe konec februarja v razvitem svetu v panogi založništva vrednotene v mediani po 9,57 kratniku EV/EBITDA. Ob tej primerljivi predpostavki, znaša vrednost Mladinske knjige 52.030.617,09 EUR.

Dejstvo je, da je bila Skupina Mladinska knjiga uspešno finančno in poslovno prestrukturirana. S prestrukturiranjem, pa  se je močno povečala tudi vrednost lastniškega kapitala.

Vrednost kapitala, oziroma knjigovodska vrednost delnice MKZG, na dan 31.12.2021 znaša 26,74 EUR.

DRUŠTVO MDS PRIČAKUJE PREVZEMNO PONUDBO, KI BO ODRAŽALA POŠTENO VREDNOST DRUŽBE MKZ d.d.

V Društvu MDS smo enakega mnenja, kot so mnenja manjšinski delničarji – podpisniki Izjave, da DUTB v postopku prevzemne ponudbe lahko pridobi 100 % celotnega kapitala pod pogojem, da bo podana prevzemna cena, ki dejansko odraža pošteno vrednost družbe.

Menimo, da je cilj Republike Slovenije poštena pridobitev preostalih deležev in ne poskus izigravanja manjšinskih delničarjev s podajo nizke prevzemne ponudbe, katera podlaga bi bila napačna oz. neverodostojna ocena vrednosti družbe zunanjega ocenjevalca po naročilu večinskega lastnika.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo zaradi današnjega sprejema Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) v Državnem zboru RS zahtevalo ustavno presojo le za določbe 4. člena omenjenega zakona in predlagalo njegovo začasno zadržanje, ne pa tudi izvrševanja zakona v celoti. Nakazilo energetskih vavčerjev oz. pomoči prizadetemu prebivalstvu tako ne bo ogrožena.

Ljubljana, 22.02.2022

Danes je Državni zbor RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki v  4. členu zajema tudi določila, ki so jih na Odboru za infrastrukturo pretekli teden izglasovale stranke vladne koalicije, ter glasijo:

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že ob sprejemu zgornjega amandmaja na Odboru napovedal, da bo Društvo MDS podalo predlog za začasno zadržanje izvajanja 4. člena Zakona in ga tudi poslalo v presojo Ustavnemu sodišču RS takoj, ko bo Zakon razglašen. Naj ponovno poudarimo, da gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, saj po mnenju Društva MDS, Agencije za energijo in elektrodistribucijskih podjetij (EDP) ta ne more predstavljati vira za izvedbo plačil po ZUOPVCE. Republika Slovenija bi morala  zagotoviti finančna sredstva v višini 70 mio EUR iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, kot so podnebni sklad, sklad za odpornosti, ne pa iz rednega poslovanja EDP, kot delniških družb. Če bo Ustavno sodišče RS pobudo sprejelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje 4. člena sprejetega ZUOPVCE, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo ustavnosti in bodo nemoteno izplačani.

V Društvu MDS sprejetemu 4. členu ZUOPVCE nasprotujemo iz več razlogov:

• zaradi posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh petih EDP;
• zakon povzroča ekonomsko škodo EDP in njenim delničarjem v višini 70 mio EUR, zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnine, s tem pa se hkrati ogroža stabilno poslovanje EDP -  količniki njihovega zadolževanja se bodo poslabšali, kar lahko posledično pripelje do kršitve danih zavez v kreditnih pogodbah in morda celo njihovega odpoklica, ali pa zvišanje obrestnih mer;
• vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in navečji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
• zaradi upočasnjevanja zelene transformacije - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal. Posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od popolne vloge bodočega uporabnika (spomnimo: v začetku leta 2022 je bilo takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale, denarja za investicije pa tudi ne bo).
• gre za retroaktivni poseg in tudi za nedovoljeno državno pomoč, tako po mnenju Agencije za energijo kot tudi Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS.

Tudi zaposleni v EDP bodo prikrajšani

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Zato bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

S sprejemom zakona je Državni zbor RS posegel v samostojnost regulatorja Agencije za energijo in kršil evropska pravila

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev, ter morebitno nedovoljeno državno pomoč.

Danes je zasedal Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na 53. nujni seji in potrdil sporni amandma koalicije k 4. členu Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ker ta posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP, ter povzroča ekonomsko škodo v višini 70 mio EUR prihodka iz omrežnine, ter ogrožajo stabilno poslovanje EDP-jev, saj se bodo poslabšali količniki zadolževanja in posledično lahko pride do kršitve zavez iz kreditnih pogodb in morda celo odpoklica le teh ali pa zvišanje obrestnih mer. Prav tako pa upočasnjuje zeleno transformacijo, saj bo iz tega naslova 56 mio EUR manj investicij in čas priklopa OVE se bo še podaljšal, namesto skrajšal. Društvo MDS bo v primeru sprejema zakona pravico iskalo na Ustavnem sodišču in predlagalo začasno zadržanje Zakona do odločitve US RS.

Ljubljana, 16.02.2022

V razpravi je Rajko Stanković - predsednik Društva MDS podal to obrazložitev zakaj predlog 4 člena ni dober in kako predlaga Društvo MDS, da se reši. Izjava je od 22 minute in 14 sekunde dalje.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine, ni znan, je pa Vlada Republike Sloveniji oziroma tudi minister vi osebno ste v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

• Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj skoraj 40 mio EUR čistega dobička, od tega skoraj za 13,5 mio EUR dividend o tega je Republika Slovenija dobila 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend), 2/3 čistega poslovnega izida pa je bilo namenjeno za vlaganja v omrežje;
• Izpad 70 mio EUR omrežnine, bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije, ter posledično tudi pomeni izpad približno 13,5 mio EUR za dividende iz dobičkov,
• Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji, zaradi tega ne prejmejo dividend (približno 13,5 mio EUR, od tega Republika Slovenija ne dobi 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend);
• Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vložijo 130 mio EUR;
• Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
• Znižanje donosa in izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR) bo imela velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
• Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani bo realizacija NEPN in s tem energetsko-podnebnih zavez nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
• Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijski podjetij, kar verjamemo bodo uspela premostiti, večji problem pa bodo predstavljale kršitve zavez do bank, ki bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA, avtomatično povzročene na kazalcih zadolženosti »neto finančni dolg / EBITDA;
• Kazalci zadolženosti bodo v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij različno po družbah (EDP) med 2,0 in 3,5, v nasprotnem primeru pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
• spomnimo na dan 31.12.2020 je imelo vseh 5 EDP za 263 mio EUR odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez in nedoseganje donosnosti (NET DEBT to EBITDA), pa ima lahko za posledico pogodbenih kazni v višji obrestni meri, ali pa celo zahtevo za predčasno vračilo preostalega neodplačanega kredita.

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev in morebitno nedovoljeno državno pomoč.

Iz dokumenta Agencije citiramo:

"Predlagani zakon pa med ukrepi države v 4. členu uvršča oziroma določa tudi znižanje omrežnine, in sicer naj bi za obdobje 3 mesecev omrežnina za distribucijski sistem znašala nič (0), kar pomeni, da noben odjemalec, ki je priključen na distribucijski sistem (to je približno 960.000 odjemalcev – nekaj čez 850.000 gospodinjskih in 106 industrijskih odjemalcev, torej podjetij) v tem obdobju ne bi plačeval omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja. Navedeno pomeni izpad celotnega prihodka za družbo SODO in vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. V zvezi z navedenim ukrepom izpostavljam, da je predlagani ukrep v nasprotju z evropskim pravom, saj DIREKTIVA (EU) 2019/944 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU v prvem odstavku 59. člena določa, da je določanje tarif za uporabo omrežij izključna naloga nacionalnih regulativnih organov. Prav tako ukrep znižanja omrežnine ni bil naveden v predlogu možnih ukrepov držav članic, ki jih je objavila Evropska komisija in takšnega ali podobnega  ukrepa tudi ni sprejela niti ena izmed držav članic EU.

Skladno s svojimi pristojnostmi je Agencija za energijo decembra izdala odločbo, s katero je za distribucijske operaterje določila načrtovane upravičene stroške in tudi prihodke in na podlagi tega določila tarifne postavke omrežnine po posameznih odjemnih skupinah. Predlog zakona posega v že pravnomočno odločbo, iz te odločbe pa izhajajo tudi pričakovanja družbenikov po donosnosti, čemur se je sicer država pripravljena odpovedati, pa vendar imajo svoja upravičenja v elektrodistribucijskih podjetjih tudi manjšinski delničarji (21 %), v imenu teh pa se država seveda ne more odpovedati donosu, kar pomeni da gre lahko za nedovoljen poseg v lastninsko pravico delničarjev.
 

Ob navedenem je treba poudariti, da ukrep zajema vse odjemalce, gospodinjske in poslovne, pri tem pa ni bila narejena nobena analiza, kdo izmed navedenih (predvsem podjetij) pomoč tudi dejansko potrebuje. Naj omenim, da so med odjemalci tudi gospodarski velikani, tudi najboljši med njimi, npr. Krka, Lek, Telekom, trgovci, kot so Mercator, Spar, Hofer, Lidl … in tudi kar nekaj uspešno delujočih visokotehnoloških podjetij. Tem podjetjem kljub odličnemu poslovanju dajemo odpustek pri plačevanju omrežnine (kar bi lahko bila tudi nedovoljena državna pomoč) in to na način, da podjetjem, ki upravljajo ključno energetsko infrastrukturo, za tri mesece odvzamemo cel prihodek. Zaradi navedenega je ta ukrep zagotovo neuravnotežen, hkrati pa nikakor ni v skladu s cilji oziroma razlogi iz uvoda zakona, kjer je navedeno, da je cilj pomoč pri naraščajočih socialnih stiskah prebivalstva."

Pri pripravi zakona Agencija ni sodelovala, niti nismo bili povprašani po učinkih takega ukrepa (ki pomeni izpad ca. 70 milijonov evrov), zato tudi ne poznamo razlogov za razlikovanje med operaterjem distribucijskega sistema in posledično distribucijskimi podjetji, ki jim je odvzeto vse, in operaterjem prenosnega sistema, na katerega se ukrep ne nanaša. Agencija vse elektrooperaterje regulira po enakih metodoloških izhodiščih. Menimo, da je ukrep nedopusten, nedovoljeno posega v pristojnosti energetskega regulatorja, je nepremišljen in zato neuravnotežen ter neupravičeno diskriminira distribucijske operaterje. Ob tem naj poudarim, da se pomembno posega v sredstva, ki so nujno potrebna in namenjena ne samo zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo, ampak tudi potrebnemu razvoju omrežij v prehodu na podnebno nevtralno družbo. Prav distribucijska podjetja predstavljajo hrbtenico tega razvoja, naložbe v razširitve in ojačitve distribucijskih omrežij so ključne za doseganje ciljev podnebne politike, zato je tudi iz tega vidika ukrep znižanja omrežnine neustrezen.
 

Glede na navedeno predlagam, da se ukrep znižanja omrežnine ne sprejme."

Društvo MDS predlagalo amandma k 4. členu

Predlog rešitve, ki smo ga predlagali je bil sledeči:

4. člen

(znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo)

(1) Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo se za odjemno skupino gospodinjstvo znižajo na nič.

(2) Ugotovljeni manko omrežnine za leto 2022, ki nastane zaradi ukrepa oprostitve plačila omrežnine za distribucijski sistem za končne odjemalce iz odjemne skupine gospodinjstvo se pokrije iz sredstev iz petega odstavka 2. člena tega zakona.

(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.

V 1. členu pa smo kot vir dopustili dve možnosti ali se to plača iz sredstev Podnebnega sklada ali pa iz sredstev proračuna.

Koalicija SDS, NSI in konkretno sprejela svoj amandma k 4 členu

Žal naš predlog ni ugledal luč glasovanja, saj je bil sprejet predlog amandmaja koalicije SDS, NSI in Konkretno, ki glasi:

Celoten amandma z obrazložitvijo si ogledajte TUKAJ.

O zakonu bo moralo odločati Ustavno sodišče RS 

Ker gre po mnenju Društva MDS za nedovoljen poseg v lastninske pravice mali h in manjšinskih delničarjev in tudi nedovoljeni poseg DZ RS v neodvisnost dela regulatorja Agencije za energijo, saj ji z zakonom želijo predpisati ravnanje, pa čeprav DZ RS nima teh pristojnosti. 

Zato bo Društvo MDS v imenu malih in manjšinskih delničarjev, ki so lastniki 20,5 % v vseh 5 EDP-jih po morebitnem sprejemu zakona nemudoma naslovilo Zahtevo za ustavno presojo spornega zakona in hkrati vložilo tudi Zahtevo za začasno zadržanje izvajanja tega zakona do odločitve US RS.

Tega si v Društvu MDS nismo želeli in smo predlagali ustrezne popravke, saj smo želeli, da se pomaga vsem gospodinjstvom, ki jih prizadele visoke cene energentov, a ne na način, da se posega v lastninske pravice delničarjev in povzroča ekonomski nevzdržni položaj EDP, saj bodo kazalniki zadolženosti narasli preko dogovorjenih pogodb z bankami in lahko pride do velike ekonomske škode, če banke odpokličejo te kredite ali pa naložijo večje obresti EFP-jev zaradi kršitve zavez.

Zato na koncu Društvo MDS ponovno apelira na vladno koalicijo, da predlagani zakon v taki obliki ne sprejmejo in nemudoma najdejo druge zakonske ustrezne rešiteve brez posega v lastnino in skladno z določili o morebitnih državnih pomočeh, kar je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba in Agencija za energijo. 

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

• Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
• Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
• Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
• Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
• Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
• Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
• Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
• Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
• Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
• spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!