SID banka
SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. - Kontaktni podatki
Intereuropa - Skupščina ni podprla predloga Društva MDS za izplačilo zakonsko minimalne dividende
Delničarji Intereurope so na današnji skupščini odločali o imenovanju novih članov NS, hkrati pa so se delničarji seznanili z dobičkom preteklega leta, ki je znašal slabe 3,5 milijona EUR. Delničarji niso podprli predlog Društva MDS, s katerim smo predlagali, da se deli zakonsko minimalna dividenda (dober milijon EUR). Društvo MDS je zato napovedal sodno izpodbijane sprejetega sklepa. Pooblaščenca Društva MDS sta sicer na skupščini zastopala slabih 400.000 glasov, kar je predstavljalo skoraj 2 % glasovalnih pravic.
Koper in Ljubljana, 30. junij 2017
Brez delitve dobička za leto 2016 - Društvo MDS napovedalo izpodbojno tožbo
Bilančni dobiček družbe Intereuropa d.d. je v letu 2016 znašal 3.495.540,28 evrov. Glede na to, da družba že več let ni izplačevala dividend in je v letu 2016 ustvarila bilančni dobiček, obenem pa izkazuje rast ključnih kazalnikov poslovanja, je Društvo MDS podalo nasprotna predloga glede delitve vsaj tretjine bilančnega dobička iz leta 2016, oz. dividende v višini zakonsko določenih 4 % osnovnega kapitala družbe. Za predlog Društva MDS je glasovalo slabih 18 % prisotnih delničarjev, zato je Društvo MDS napovedalo vložitev izpodbojne tožbe.
Imenovan nov NS
Na predlog NS so bili za nove člane NS predlagani obstoječi člani in sicer Klemen Boštjančič, Miro Medvešek in Maša Čertalič, med tem ko so banke predlagale svoje kandidate in sicer na predlog NLB je bil potrjen Mitja Vojsk, na predlog SID banke je bil imenovan Vojko Čok, na predlog Nove KBM pa Rok Rape.
Dobri rezultati poslovanja na področju logističnih rešitev v letu 2016, neto finančni dolg se zmanjšuje
Delničarji so uvodoma prisluhnili predstavitvi Letnega poročila za leto 2016. Obvladujoča družba Intereuropa d.d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami, tvori koncern pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa d.d.. Koncern Intereuropa je s prodajo logističnih storitev v letu 2016 ustvaril 135,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom 2015 je presegel poslovni izid iz poslovanja za 58 odstotkov, poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo pa za 24 odstotkov.
Poslovni izid iz rednega poslovanja koncerna znaša 4,1 milijona evrov, medtem ko davek od dobička znaša 5,7 milijona evrov in znižuje izid iz rednega poslovanja. Največji vpliv ima odprava terjatve za odložene davke v matični družbi v višini 4,9 mio evrov. Posledično je koncern Intereuropa obdobje zaključil z 1,6 milijona evrov čiste izgube.
Koncern je prav tako zmanjšal neto finančni dolg glede na predhodno leto za 9 odstotkov. Na koncu leta 2016 je znašal 73,5 milijona evrov. K temu je pripomogla tudi prodaja nepremičnine (asfaltiranega parkirišča) na območju Luke Koper, ki jo je družba konec decembra 2016 prodala za 7,8 milijona evrov.
Po besedah Uprave, rast ključnih kazalnikov poslovanja (kot so prihodki od prodaje, EBIT, EBITDA itn) v letu 2016 potrjuje pravilnost zastavljene strategije, h kateri je treba prišteti tudi kakovostno opravljanje dela vseh zaposlenih.
Strah pred prihodnostjo
Medij: Svet24 Avtorji: STA,B.B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 12. 2015 Stran: 9
Neuradno sta ponudbi za Trimo izenačeni
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 12. 2015 Stran: 7
Prodaja Po nekaterih informacijah bo v ponedeljek dražba za trebanjsko družbo
Ljubljana - Ponudbi za nakup trebanjskega Trima, za katerega se potegujeta poljski finančni sklad Innova in irski konkurent Kingspan, sta precej izenačeni, pravijo bolje obveščeni. Ker so banke menda razdeljene med ponudbi obeh kupcev, so se prodajalci odločili za dražbo, slišati je, da je ta zelo blizu.
Po nekaterih, za zdaj še neuradnih in nepotrjenih informacijah je dražba za Trimo načrtovana za ponedeljek, česar pa nam pri prodajnem agentu Trima Novi Ljubljanski banki (NLB) včeraj ni uspelo preveriti. Tudi drugi akterji in prodajalci (povečini so to banke, saj je Trimo v 90-odstotni lasti bank) so se zavili v molk, neimenovani vir, ki je neposredno vpleten v postopek prodaje Trima, pa pravi, da so možnosti, da bo dražba že v ponedeljek, kar velike. »Pravno smo se izpogajali, zdaj je vprašanje le še cena.«
SBI TOP med desetimi najuspešnejšimi
Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28
Borzni komentar
Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.
Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.
Brezkompromisnost bank nima meja
Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013
Ker dogovor z bankami upnicami o reprogramiranju posojil še ni podpisan, Unior ne more priti niti do že dogovorjenih posojil.
Čeprav bo zreški Unior predvidoma do konca maja podpisal dogovor o finančnem prestrukturiranju družbe, banke nimajo posluha, da bi mu olajšale tekoče poslovanje. Zato ni presenetljivo, da finančne težave že resno vplivajo na tekoče poslovanje družbe.
Po naših informacijah je NLB Uniorju sprva odobrila bančno garancijo za izvedbo enega od projektov. Toda ko je del sredstev prispel na račun, jih je NLB na presenečenje Uniorja spremenila v depozit. Še več, medtem ko so sredstva za depozit obrestovana po 0,5-odstotni obrestni meri, mora Unior za bančno garancijo plačevati 1,8-odstotno obrestno mero. Če bi v družbi vedeli, da bodo v NLB ravnali tako brezkompromisno, banke gotovo ne bi zaprosili za bančno garancijo. Z njo imajo kvečjemu nepotrebne stroške, načrtovanega posla pa ne morejo izvesti. Teh informacij v Uniorju niso ne zanikali ne potrdili. Pojasnili so, da sodelujejo z NLB že več let. Ocenjujejo, da ima banka cilj, da se zagotovi nemoteno poslovanje Uniorja.
Pisma bankam so bila poslana. Pričakujemo ukrepanje
Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Jenko Miha Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 13. 10. 2012 Stran: 6
Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije
Ekonomist Marko Kranjec (72) ima za sabo bogato kariero; bil je finančni minister v osamosvojitveni vladi, viceguverner, diplomat, raziskovalec na OECD in Svetovni banki, profesor javnih financ. Od leta 2007 je »bolj slučajno kot načrtno« na čelu Banke Slovenije. Je odkrit in načelen kritik vlad, levih ali desnih. Kritikam je izpostavljen tudi sam, v pogovoru odgovarja na mnoge od njih.
Verjetno prsti obeh rok ne bi zadoščali, če bi vam želel našteti, koga imam za nekompetentnega med tistimi, ki so sedeli v nadzornih svetih bank.
Gospod Kranjec, mandat vam poteče julija prihodnje leto. Guverner ste leta 2007 postali, kot ste nam nekoč dejali, »bolj slučajno kot načrtno«. Vas zanima še en mandat na čelu Banke Slovenije?
BS nad neustrezne nadzornike
Medij: Delo Avtorji: G.R. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 12. 10. 2012 Stran: 1
Marko Kranjec za Delo Guverner od bank zahteval sklic skupščin
Ljubljana - Banka Slovenije (BS) od nekaterih bank, ki so letos imenovale nove nadzornike, zahteva, da skličejo skupščine in zamenjajo člane NS, ki niso ustrezni, je za jutrišnjo Delovo Sobotno prilogo povedal guverner Marko Kranjec.
Vlada Janeza Janše je letos imenovala nove predstavnike države v nadzornih svetih NLB, NKBM, Abanke in banke SID. »Pri zadnjih imenovanjih smo člane nadzornih svetov bank povabili na pogovor. Naša posebna komisija si o njih ustvari mnenje. In v primerih, kjer smo ugotovili, da je nevarnost, da ti člani ne bodo ustrezno nadzirali, smo poslali pisma bankam, naj skličejo skupščine in odpokličejo te člane nadzornih svetov. Mi jih žal ne moremo odpoklicati. Zadeva je še v postopku, pisma bankam pa so bila poslana. Pričakujemo, da bodo skupščine sklicane in bodo ukrepale,« je povedal Kranjec.
Sveta vojna proti bankirjem
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 13. 09. 2012 Stran: 1
Ljubljana - Sanacija slovenskega bančnega sistema bo očitno vsaj deloma potekala po zgledu nemškega sklada za stabilizacijo finančnega trga, le da bo imela slovenska vlada na čiščenje bančnih bilanc znatno večji vpliv. Številna ključna vprašanja načina reševanja slabih terjatev bank naj bi namreč vlada urejala kar s podzakonskimi akti. Tako naj bi med drugim odločila, katere terjatve bank se bodo prenašale na načrtovano novoustanovljeno družbo za upravljanje terjatev bank, pod kakšnimi pogoji, kako naj bi se te vrednotile, po katerih smernicah bo družba za upravljanje terjatev sploh delovala. To izhaja iz delovne različice zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki smo jo pridobili v uredništvu.
Banke, deležne ukrepov, bodo s sanacijo bančnega sistema, kot so si jo zamislili na ministrstvu za finance, zadolženem za pripravo zakonskega predloga, izgubile velik del samostojnosti, velika pozornost pa bo namenjena tudi obračunavanju z vodstvi bank, ki naj bi bila odgovorna za slabo stanje slovenskega bančnega sistema, kar je v svojih nastopih že napovedal tudi predsednik vlade Janez Janša. Ukrepi za sanacijo bančnega sistema naj bi se uporabljali do konca leta 2017, o uporabi posameznih ukrepov, ki jih predlog predvideva, pa bi odločala medresorska komisija. Ta naj bi bila sestavljena iz predstavnika kabineta predsednika vlade, treh predstavnikov finančnega ministrstva, po enega predstavnika pa bi imeli še ministrstvi za pravosodje in gospodarstvo ter Banka Slovenije.
Na kratko
Medij: Dnevnik Avtorji: Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 08. 2012 Stran: 8
Andro Ocvirk prvi nadzornik Cimosa
Za novega predsednika nadzornega sveta je bil včeraj izbran Andro Ocvirk, ki že vrsto let vodi nadzorni svet Cimosa. Za predsednika revizijske komisije je bil imenovan Stojan Nikolič.
Veselinovič prevzel vodenje Gea College
Draško Veselinovič, kije aprila odstopil s funkcije izvršnega direktorja družbe KD Group, je postal predsednik uprave družbe Gea College.
Fotona v izplačilo dividend
Delničarji Fotone, kije eden izmed najuspešnejših svetovnih razvijalcev in prodajalcev laserske opreme, si bodo v obliki dividend razdelili dobrih 361.000 evrov bilančnega dobička. Skupščina je namreč potrdila nasprotni predlog delitve bilančnega dobička, ki ga je podal direktor družbe Matjaž Lukač.
Delničarjem Kompas MTS 0,33 evra dividende