Društvo MDS

Delničarji Telekoma Slovenije so se danes sestali na 31. skupščini, kjer so odločali tako o delitvi dobička, kakor razpravljali o preteklih poslih družbe in končno dobili nekaj jasnih odgovorov. Za polom z arbitražno sodbo, ki je delničarje Telekoma Slovenije stal 22,9 mio EUR, za sedaj brez sankcij za odgovorne, na skupščini pa smo doživeli šokantno razkritje enormne plače direktorja Telekomove odvisne družbe Ipko na Kosovu, ki že vse od leta 2011 prejama cca 275.000,00 EUR bruto po dveh pogodbah.

Ljubljana, 05. junij 2020

Delničarji bodo prejeli dividenda v višini 3,50 EUR bruto 19. junija 2020

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije je danes na 31. skupščini Telekoma Slovenije zastopal preko 2,13 % prisotnega kapitala oz. 112.564 delnic TSLG z glasovalno pravico. Delničarji so potrdili predlog, ki ga je podal SDH, da se za izplačilo dividend nameni znesek v višini 22.796.173,00 EUR oz. 3,50 EUR bruto na posamezno delnico. Preostali del v višini 7.395.372,48 EUR se prenese v naslednje leto.

Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 18. 6. 2020 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende 17. junij 2020. Dividende se izplačajo 19. 6. 2020

Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz odaje ODMEVI TV SLO1 z dne 05. junij 2020 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Skupščina je podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu in se seznanila z prejemki organov vodenja in nadzora ter politiko plačil.

mag. Robert Erzin direktor IPKO na Kosovu od leta 2011 najbolje plačani manager Skupine Telekoma Slovenije

Ko se je skupščina seznanila s politiko prejemkov članov organov vodenja odvisnih družb družbe, je delničarje neprijetno presenetilo razkritje o enormni plači direktorja Ipka na Kosovu.

Na skupščini smo izvedeli, da ima direktor Ipko na Kosovu mag. Robert Erzin po 2 pogodbah kar 275.000,00 EUR dohodkov bruto in to že od leta 2011. Zadnji pozitiven finančni popravek pogodbe je podpisal leta 2014 z njim predsednik uprave mag. Rudolf Skobe, kar je razkril sedanji predsednik uprave Telekoma Slovenije mag. Tomaž Seljak. Ob tem je imel mag. Robert Erzin celo pravico do 12 plač odpravnine v primeru prenehanja funkcije, ter pravico do uveljavljanja konkurenčne klavzule kar za dobo 24 mesecev. 

Predsednik mag. Tomaž Seljak je na vprašanje predsednik Društva MDS Rajka Stankovića kaj bo naredil, da bo take enormne prejemkov in odpravnin omejil, skupščini povedal, da so pred dnevi plačo po obeh pogodbah mag. Robertu Erzinu bistveno znižali in mu omejili tudi pravico do odpravnine na 6 mesecev.

PWC novi revizor

Skupščina je tudi potrdila izbor PWC za revizorja za obdobje 2020 do 2020

Aleš Šabeder novi član nadzornega sveta

Delničarji Telekoma Slovenije so se danes sestali na 31. skupščini, kjer so odločali tako o delitvi dobička kakor tudi o preteklih poslih družbe, na katere delničarji še vedno niso dobili jasnih odgovorov. Rajko Stanković – predsednik Društva Mali delničarji Slovenije bo danes na skupščini Telekoma Slovenije zastopalo ponovno preko 1,7 % osnovnega kapitala oz. 111.222 delnic TSLG z glasovalno pravico.

Ljubljana, 05. junij 2020

Skupščina o dividendi, novem nadzorniku, izboru revizorja in izvensodni poravnavi z bivšim vodstvom

Telekom Slovenije bo verjetno delil 3,50 EUR dividende na delnico in izvolil Aleša Šabedra za novega člana nadzornega sveta, saj je predlog podal SDH, ki ima zadostno, več kot 72 % večino, skupaj s paradržavnimi skladi za izglasovanje. Skupščina bo odločala tudi o izboru PWC za revizorja za obdobje 2020 do 2020, ter o prejemkih članov NS.

Med zanimivejši bo verjetno tudi razkritje prejemkov vodilnih kadrov in njihovih bonitet v odvisnih družbah, ki do sedaj niso bile razkrite delničarjem družbe. V zvezi s tem smo zahtevali dodatna pojasnila glede višini plače in bonitet ter nagrad ob prostovoljnem ali drugačnem razhodu iz odvisne družbe. 

Skupščina bo med zanimivejšimi temami obravnavala tudi izvensodno poravnavo z bivšim vodstvom z Bojanom Dremljem na čelu s katerim se končuje pravda iz leta 2012.

Društvo MDS ponovilo 12 lanskih vprašanj in dodalo 9 novih vprašanj vezano na poslovanje družbe

Je pa Društvo Mali delničarji Slovenije zaradi hitrejšega poteka skupščine Upravi in Nazornemu svetu  Telekoma Slovenije ponovno poslalo v naprej vprašanja, ki so bila in neodgovorjena že na lanskoletni avgustovski skupščini in prav tako nismo dočakali odgovorov kljub sklepu Komisije za nadzor javnih financ DZ z dne 11. novembra 2019, ki glasijo takole:

Sprejeti sklepi Komisije za nadzor javnih financ DZ z dne 11.12.2019:

1. Komisija DZ za nadzor javnih financ (Komisija) poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Antenna TV SL ter poročilo o ravnanju članov organov nadzora in uprave Telekoma v primeru spora z družbo Antenna Gropu glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje Državnemu zboru.
2. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi odziv in podrobno poročilo na postavljena vprašanja s strani Društva Malih delničarjev Slovenije glede problematike Antenna TV Sl, ki so bila postavljena na skupščini Telekoma Slovenije v primeru sora z družbo Antenna Group glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje državnemu zboru.
3. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v poročilu iz prejšnjega sklepa navede tudi podatke o odpravninah bivših predsednikov oz. članov uprav družbe Telekom.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) želimo Ustavno sodišče RS opozoriti na objavo revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018"

V Društvu MDS smo iz povzetka revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018«, ki ga je javno objavilo Računsko sodišče lahko razbrali sledeče:

• Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve. 
• iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila (»z evidentiranjem zgradb v Avstriji po ½ ocenjene vrednosti nepremičnine je ravnala v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)«) je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013.

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je nujno, da se z njim seznani tudi ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca, in s tem dokaže svojo strokovnost  in kredibilnost in ne kot do sedaj, ko smo žal dobili občutek, da ne želi pravno sankcionirati številne nepravilnosti Banke Slovenije. 

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz TV Dnevnika SLO1 ob 19.00, z dne 14. maj 2020 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

V Društvu MDS smo prepričani, da bi moral Povzetek revizijskega poročila Ustavno sodišče prepričati, da nemudoma presoja vse napake Banke Slovenije ne pa da se le te »boji« in takoj  začne kritično ocenjevati vsa pretekla in sedanja dejanja Banke Slovenije, ki so predmet presoje US, ne pa da dopušča Banki Slovenije, da ima »dogmatični položaj« in posledično nezmotljivega razlagalca predpisov. 

Predvsem pa je skrajni čas, da Ustavno sodišče preneha »razlagam« in »pojasnilom« Banke Slovenije poklanjati verodostojnost in tehtnost, ki je ravnanja Banke Slovenije ne upravičujejo. 

Če bi namreč ostalo pri sklepu U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017, s katerim je Ustavno sodišče sledilo predlogu Banke Slovenije in zadržalo izvrševanje določil ZBS-1C o dopustnosti revidiranja njenega poslovanja, potem poročilo, ki ga je Računsko sodišče izdalo, ne bi smelo nastati, ugotovljene hude nepravilnosti in z njimi povezana kazniva dejanja pa bi ostale vsej strokovni in drugi javnosti neodkriti.

V Društvu MDS ob koncu želimo spomniti, da je Ustavno sodišče tudi vrhovna avtoriteta za varstvo človekovih pravic in temeljih svoboščin in želimo, da tako tudi deluje sedaj in v bodoče.

Za ogled celotnega revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled povzetka revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled infografike revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. junij 2020 Stran: 5

Predlog vodstva in nadzornega sveta, da Cinkarna Celje v času koronavirusa in negotovosti dve tretjini lanskega bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend, za nekatere ni dovolj. Zato je mali delničar celjske družbe predlagal, da se za dividende nameni celoten dobiček.

Zaradi koronavirusa so se številne družbe odločile, da lanskoletnih bilančnih dobičkov ne bodo namenile za izplačilo dividend oziroma da jih bodo izplačali v manjšem obsegu kot sicer. S takšnimi odločitvami so nezadovoljni številni mali delničarji, ki prek stanovskih organizacij ali pa vsak zase po sklicih skupščine vlagajo nasprotne predloge, na podlagi katerih bodo delničarji odločali, da se del, v nekaterih primerih pa celoten bilančni dobiček nameni za dividende. Enega od takšnih predlogov je podal mali delničar Cinkarne Celje.

Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje sta v sklicu skupščine, ki bo sredi junija, predlagala, da se od bilančnega dobička v višini 15,85 milijona evrov za izplačilo dividend nameni 10,5 milijona evrov oziroma 13,2 evra za delnico. Takšen predlog sta utemeljila s tem, da predlagana delitev bilančnega dobička ustrezno odraža poslovno uspešnost družbe, zagotavlja primerno dividendno donosnost in s tem izpolnjuje interese in pričakovanja lastnikov skladno s trenutnimi negotovimi makroekonomskimi razmerami, na katere vpliva tudi koronavirus. Cinkarna Celje je sicer skoraj celoten predlanski bilančni dobiček v višini 22,84 milijona evrov lani namenila za dividende. Takrat je dividenda znašala 28,27 evra na delnico.

Toda predlagana višina dividende ni pogodu malemu delničarju Igorju Kohnetu. Ta je v nasprotnem predlogu predlagal, da se za dividende nameni celoten bilančni dobiček, torej v višini 15,85 milijona evrov. Takšen predlog je Igor Kohne med drugim utemeljil s tem, da izplačilo celotnega dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe. Mimogrede, kot eden od delničarjev Pivovarne Laško Union, ki jo je pred petimi leti prevzel Heineken, je s prodajo delnic Kohne takrat iztržil okoli 1,15 milijona evrov.

Ali bo predlog Kohneta podprt, bo odvisno od volje države, ki prek povezanih organizacij – Modre zavarovalnice, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) – obvladuje okoli 45 odstotkov delnic Cinkarne Celje. Zadnjih treh letnih skupščin so se namreč udeležili delničarji, ki obvladujejo dobrih 60 odstotkov glasovalnih pravic družbe. Upoštevaje takšno udeležbo lahko sklepamo, da bodo državne organizacije imele zadnjo besedo o tem, koliko dividend bo Cinkarna Celje izplačala.

Rast prodaje

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 15. april 2020 Stran: 6

Pri prevzemni ponudbi za delnice Minerva bo sodišče ugotavljalo, ali se 12-mesečni rok za določitev cene za nazaj ugotavlja od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, ali od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena.

Prevzemna ponudba za nakup delnic družbe Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, je uspela. Prevzemni prag ni bil določen, ponudbo pa je sprejelo osem delničarjev, ki so imeli skupaj v lasti 6,38 odstotka delnic Minerva. S tem so povezane osebe, med katerimi so člani organov upravljanja in nadzora družbe, lastništvo v Minervu, ki si z izkušnjami pri rušenju objektov in izkopov z razstrelivi obeta zajeten zalogaj poslov pri gradnji drugega tira, povečale na 86,5 odstotka.

Potem ko je konec lanskega leta Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zaradi usklajenega delovanja družbi pooblaščenki Pomin in več pravnim in fizičnim osebam odvzela glasovalne pravice v Minervu, so bile te prisiljene objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic. Čeprav je ATVP po izteku ponudbe sklenila, da je bila ta uspešna, obstajajo precejšnje možnosti, da bi bila takšna odločitev lahko razveljavljena.

Zoper odločbo, s katero je ATVP januarja letos dovolila prevzem Minerva po ceni tri evre za delnico, so državno odvetništvo in društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) skupaj s še dvema malima delničarjema Minerva vložili tožbo na upravno sodišče. Po pojasnilih državnega odvetništva so poleg tožbe vložili še začasno zadržanje odredbe zaradi odprave omenjene odločbe ATVP. »V zadevi smo ugotovili obstoj določene pravne praznine v zakonu v škodo javnega interesa, ki se kaže v pomanjkljivosti veljavne zakonodaje. Izpodbijana odločba ATVP je zaradi ugotovljene pomanjkljivosti v zakonu neustrezna,« so pojasnili na državnem odvetništvu. Na dodatno vprašanje, v katerem delu prevzemne zakonodaje so zaznali pravno praznino, niso odgovorili, ker »gre za odprt sodni postopek«.

Odvzete glasovalne pravice

Po pojasnilih predsednika Društva MDS Rajka Stankoviča zakon o prevzemih določa, da cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo ponudbe. »Gre za pravno vprašanje, ali se 12-mesečni rok za nazaj ugotavlja od objave prevzemne ponudbe v skladu z zakonom o prevzemih ali od objave prevzemne ponudbe, ki s časovnega vidika krši zakon o prevzemih, kar pa je mesece ali leta prepozno,« je dejal Stankovič. Ob tem je poudaril, da je jasno, da nihče ne more uživati koristi od kršitve zakona, zato je treba 12-mesečni rok ugotavljati od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, in ne od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena. In ravno v tem naj bi bila pravna praznina, ki je državno odvetništvo spodbudila k tožbi proti ATVP, je dejal Stankovič.

Po njegovem prepričanju bi morala znašati prevzemna cena za delnico Minerva 9,91 evra. Po tej ceni je bil namreč 21. decembra 2018 sklenjen posel z delnicami med povezanimi osebami, »kar pomeni, da so kontrolni delež v Minervu še povečale«, je opozoril Stankovič. Ker člani organov upravljanja in nadzora družbe ter druge povezane osebe niso podali prevzemne ponudbe manjšinskim delničarjem za odkup delnic Minerva po ceni 9,91 evra, s katero bi jim bila zagotovljena enakopravna obravnava, so mali delničarji zahtevali, da ATVP povezanim osebam odvzame glasovalne pravice, kar se je tudi zgodilo.

Toda po mnenju Stankoviča je ATVP zakonski rok za izdajo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic domnevno nezakonitim prevzemnikom prekoračila za štiri mesece: »ATVP je nato 20. decembra 2019 vendarle pritrdila opozorilom manjšinskih delničarjev, da nezakoniti prevzemniki v Minervu kontrolo uresničujejo v nasprotju z zakonom o prevzemih, zaradi česar ne smejo uresničevati glasovalnih pravic.« Tri dni kasneje, v ponedeljek, 23. decembra, naključno ali ne leto in dva dni po spornem poslu (9,91 evra za delnico), je Proeks skupaj s povezanimi osebami objavil prevzemno namero za nakup vseh delnic družbe, ki jih še ni imel v lasti. Mesec kasneje je sledila prevzemna ponudba v višini tri evre za delnico. Vsi posli v letu pred objavo prevzemne namere so bili namreč sklenjeni za največ tri evre za delnico. Toda po prepričanju Stankoviča je omenjena ponudba, upoštevaje vse okoliščine, 70 odstotkov nižja od tiste, ki bi jo prevzemniki dejansko morali ponuditi.

Nekajmesečna zamuda?

Po pojasnilih ATVP mnenje revizorja, da cena ni primerna, ni razlog, da ATVP ne bi izdala dovoljenja za prevzem. Začetka upravnega spora, ki sta ga sprožila državno odvetništvo in MDS, na ATVP niso komentirali, ker postopkov, ki še potekajo, ne komentirajo. Razlog za odločitev o objavi prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic po ceni tri evre za delnico pa bodo »predstavili v upravnem sporu«.

Vezano na današnjo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ponovnem zadržanje izvrševanja Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Društvo Mali delničarji Slovenije predlaga Vladi RS in poslancem ponovni razmislek o morebitni poravnalni shemi ali izvensodni poravnavi za učinkovito reševanje te problematike.

Prav tako pa skupaj s pravnimi zastopniki, ki vodijo postopke za nekdanje imetnike izbrisanih obveznic in delnic NKBM, Abanke Vipa, Banke Celje, NLB, Probanke in Factor Banke izpostavlja naslednja nerešena vprašanja, na katere bo moralo ponovno odgovoriti Ustavno sodišče Republike Slovenije, saj po našem prepričanju ne omogoča učinkovitega sodnega varstva, kar ugotavlja tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki napoveduje, da bo s sedanjo ureditvijo prva pravnomočna odločitev šele 2032 to je čez 12 let torej 18 let po izbrisu iz leta 2013.

Ljubljana, 10. marec 2020

• Odškodninska shema, ki zajema le ozek krog prizadetih, protiustavno razlikuje med bivšimi imetniki kvalificiranih obveznosti. Poleg tega je malo verjetno, da se bo glede na pogoje sploh kdo uvrstil med upravičence do povračila vloženih sredstev. Odškodnina ne more predstavljati socialnega transferja.
• Javna objava osebnih podatkov o tožnikih je v neskladju z varstvom osebnih podatkov po GDPR, saj za takšno objavo ni nobenega razumnega razloga, prevladujočega v javnem interesu. Vsi podatki kdo je imetnik delnic oz. obveznic razen za manjši del obveznic ABVIP (emisija 120 mio EUR od 963 mio EUR), je bila v času pred izbrisom vodena pri KDD registru, zato so sodišču, bankam in Banki Slovenije poznani vsi imetnik razen tistih, ki so imeli obveznice ABVIP, kar pa se bo razkrivalo ob vlaganju tožb, za tiste, ki pa so za fiduciarnim računom, pa se bo glede na dikcijo zakona dejanski lastnik pred postopkom tožbe moral samorazkriti ATVP predno bo lahko začel tožiti.
• Zakon bi moral upoštevati, da je podlaga za odškodninsko varstvo zoper BS ne le 350.a člen ZBan-1, temveč tudi 26. člen Ustave, zato ne bi smel dopustiti ločenega vodenja dveh postopkov zoper Banko Slovenije na podlagi teh dveh pravnih podlag. Poleg tega je zakon retroaktivno posegel v retroaktivno posegel v pravice tistih, ki so že vložili tožbe. Po sprejetem zakonu se bodo namreč vodili dvojni postopki, kar je z vidika imetnikov nesporazmeren in retroaktiven poseg v njihovo pravico do sodnega varstva, z vidika države pa bo prišlo do prekomerne obremenitve sodišč.
• Glede na to, da je večina prizadetih fizičnih oseb, odločanje po določbah, kot veljajo za gospodarske spore, ni ustrezno.
• Glede na število bodočih in sedanjih tožnikov, ocenjujemo, da nobeno sodišče ne razpolaga z zadostnimi resursi za obravnavo vseh tožb, zato bi bilo treba odpraviti izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru in nujno upoštevati tudi pravico do naravnega sodnika in pravico do sojenja v razumnem roku, ki bi jo lahko zasledovali z enakomernejšo obremenitvijo sodišč.
• Poleg tega se ni mogoče zamisliti, da bi postopek, glede na izjemno zahtevno materijo, lahko vodil in obravnaval le sodnih posameznik. Zato bi moral zakon za te postopke predvideti senatno sojenje najmanj 3 sodnikov v posameznem senatu.
• Nujno bi bilo treba Banka Slovenije zavezati, da javno objavi seznam vseh dokumentov, ki so bili pridobljeni, izdelani ali izdani v zvezi z izbrisi. Drugače se prizadetim že v fazi pridobivanja potrebnih informacij krši pravica do popolnega dostopa do podatkov. Poudarjamo, da je BS stranka postopka in da ona ne sme prekrivati osebnih podatkov niti podajati povzetkov lastnih dokumentov, ker to krši načelo enakosti orožij strank v postopku.
• Podatki iz virtualne sobe morajo biti tudi na razpolago za tožbe zoper poslovne banke, ki se opirajo na izbrise.
• Nujno je treba podaljšati rok za vložitev tožbe na 12 mesecev od vzpostavitve virtualne sobe. Kot je mogoče razbrati iz zakona, dostop do podatkov ne bo enostaven in bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da bo prizadeti prišel do podatkov. Glede na velik obseg dokumentacije, bo to zahtevalo poglobljeno delo v daljšem časovnem obdobju, sploh glede na časovno oddaljenost izbrisa.
• Ker ZPP ne ureja vodenja več 100 združenih pravd, bi bilo nujno to urediti v tem zakonu.
• Glede na to, da gre v primeru odškodninskega varstva bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti za nadomestno sodno varstvo (ker jim je bil onemogočen upravni spor), bi moral predlagatelj zakona to upoštevati in določiti enako sodno takso kot v upravnem sporu (za vsak tožbeni zahtevek 148,00 EUR). Zakon tudi ne pove, kako bo sodna taksa odmerjena za tiste, ki so že vložili tožbe.
• Banka Slovenije je v skladu z uveljavljeno sodno prakso dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti. Drugačna obravnava glede obresti je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in nesorazmerno posega v lastninsko pravico. Tožnik ima že na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-295/13 pravico do popolne odškodnine.
• Zakon ne more določiti, kdo je intervenient v postopku. V skladu z ZPP lahko intervencijo prijavi tisti, ki lahko izkaže pravni interes, da ena stranka zmaga. Če bo hotela Republika Slovenija vstopiti na strani Banke Slovenije, bi morala izkazati pravni interes in sodišče bo ali pa ne bo intervencije dopustilo.

Društvo MDS ponovno predlaga poravnalno shemo oz. izvensodno poravnavo, del v denarju in del v obveznicah

V Društvu MDS še enkrat pozivamo Vlado Republike Slovenije in poslance Državnega zbora, da presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali pa poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki izvensodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj. Zakon ali novela ne sme biti diskriminatorna in mora omogočiti vsem vlagateljem, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo to več kot 6 letno agonijo, saj se pravda v bistvu zaradi vseh poznanih zapletov ni niti dobro začela in je že drugič predmet ustavne presoje.

Društvo MDS zato ponovno predlaga, da se razmisli o možnosti, da se za namen izvensodne poravnave del le te izvede s takojšnim nakazilom po sklenjeni poravnavi na TRR upravičenega imetnika do maksimalne vrednosti 20.000,00 EUR, razlika do polne poravnave, pa se izvrši z izdajo obveznice, ki mora kotirati na organiziranem trgu z rokom dospetja največ 10 let.

Menimo, da bi s tako shemo ali poravnavo rešili večino malih vlagateljev že s prvem koraku, hkrati pri tem nebi diskriminirali nikogar, saj bi preostanek dobili bodisi ob dospetju, ali pa prej v kolikor, bi odprodali obveznice na organiziranem trgu. Po našem prepričanju bi taka obveznica bila visoko likvidna, saj so naravni kupci, le te pred dospetjem od tistih, ki ne želijo ali ne morejo čakati, finančne institucije kot so pokojninski skladi, zavarovalnice, banke …

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 06. januar 2020 Stran: 7

Potem ko je, zaradi usklajenega delovanja, agencija za trg vrednostnih papirjev povezanim osebam zamrznila več kot dve tretjini delnic Minerva, je nedavno skupščino te minerske družbe odločil paket 10,5 odstotka delnic, ki je v zadnjega pol leta že nekajkrat zamenjal lastnika.

Zaradi usklajenega delovanja je ATVP članom organov upravljanja in nadzora v Minervu zamrznila več kot dve tretjini glasovalnih pravic.

Ker delujejo usklajeno in ker po presegu prevzemnega praga niso objavili prevzemne ponudbe, je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) konec decembra družbi pooblaščenki Pomin in več fizičnim ter pravnim osebam v minerski družbi Minervo odvzela glasovalne pravice. Ti so bili pred božičnimi prazniki zato primorani objaviti prevzemno namero za odkup vseh delnic Minerva, ki ji mora v tem mesecu slediti prevzemna ponudba. Toda po mnenju predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankovića se tudi po radikalni odločitvi ATVP v Minervu še naprej krši prevzemna zakonodaja.

Proti koncu leta 2018 je Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Ključna med njimi je bila Proeks, ki je leta 2018 ustvarila 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, prodana pa je bila za 113.000 evrov. Za drugi dve, Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu, je kupnina znašala devet tisočakov za vsako. Največji lastnik Proeksa, z 38 odstotki delnic, je postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven, preostalo lastništvo pa si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Na enak način so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Poleg lastništva v omenjenih družbah so člani organov vodenja in nadzora skupine Minervo pridobili tudi nekaj odstotkov delnic Minerva. Z nakupom teh delnic je osmerica, upoštevaje, da je bila pred tem že lastnica delnic Minerva, po Stankovićevi oceni presegla prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic.

Odločila je desetina delnic

Prav tako osmerica obvladuje dobro tretjino delnic v družbi pooblaščenki Pomin, ta pa je s 44,83 odstotka največja posamična lastnica Minerva. Zato je k delnicam Minerva, ki jih imajo v lasti, treba prišteti še delnice, ki jih ima v Minervu v lasti Pomin, je dejal Stanković. Ker tako obvladujejo približno 80 odstotkov delnic Minerva, bodo morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic, ki jih nimajo v lasti, je dodal.

Ob tem je spomnil, da sta po lanskoletni julijski skupščini Vojko Reven in predsednik Minervovega nadzornega sveta Matevž Turk prodala vsak po okoli 5,2 odstotka delnic Miranu Lavrenčiču iz Izole. Ta je dobrih deset odstotkov delnic novembra lani preprodal Mirko Turku. Le nekaj dni, preden je ATVP osmerici 20. decembra odvzela glasovalne pravice, pa je Mirko Turk delnice Minerva prodal Mitji Peternelu. »Ta prodaja delnic se je zgodila, ker je obstajala bojazen, da bo tudi Mirko Turk v Minervu ostal brez glasovalnih pravic,« je prepričan Stanković. Poudaril je, da je isti dan, ko je pridobil 10,5 odstotka delnic, Peternel pooblastil Revna za glasovanje na skupščini, ki je bila 24. decembra.

Ravno paket 10,5 odstotka delnic je bil ključen, da malim delničarjem, ki so združili moči in skupaj obvladujejo 10,2 odstotka delnic, na nedavni skupščini ni uspelo s predčasnim odpoklicem članov nadzornega sveta, nezaupnico predsedniku uprave Revnu in zahtevo za posebno revizijo. Glasovanje z 10,5 odstotka delnic so Revnu, ki je na skupščini zastopal še enega od delničarjev, ki ima v lasti 1,4 odstotka delnic Minerva, povezani mali delničarji poskušali preprečiti, a pri tem niso bili uspešni. Zato so napovedali spodbijanje sprejetih skupščinskih sklepov.

Na današnji izredni skupščini Cinkarne Celje d.d. je skupščina namesto Boruta Jamnika, ki je odstopil s položaja predsednika in člana NS Cinkarne Celje izvolila Maria Gobba z 53,59 % večino, ki je bil skupni kandidat Modre zavarovalnice in Generali skladov. Za ogled TV prispevka novinarke Barbare Štor iz TV Dnevnika ob 19.00 z dne 23.12.2019 si lahko ogledate TU ali s pritiskom na sliko.

dr. Mario Gobbo, magister biokemije, doktoriral pa je iz managmenta na Wharton School Univerzi v Pensilvaniji. Ima več kot 30 letne izkušenj iz področja dela finančnih institucij, farmacevtske industrije, biotehnologije, telekomunikacij, nafte, plina in energijo. Bil je dolgoletni glavni direktor v Natexis Bleichroder, pred tem pa je delal kot partner v azijskih Healthcare skladih. Med drugim je delal tudi kot vodja oddelka za znanosti na International Finance Corporation, delal je v Skupini Svetovne banke, v Lazard Brothers v Londonu, Continental Illinois National Bank, švicarski Bank Corporation International Ltd in drugih uglednih finančnih institucijah. Zaposlen kot neodvisni svetovalec v lastnem podjetju. Trenutno je že drugi mandat tudi nadzornik v Zavarovalnici Triglav.

Za ogled 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 1 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Za ogled 14 nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 2 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Sprejeti sklepi z dne 11.12.2019:

1. Komisija DZ za nadzor javnih financ (Komisija) poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Antenna TV SL ter poročilo o ravnanju članov organov nadzora in uprave Telekoma v primeru spora z družbo Antenna Gropu glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje Državnemu zboru.
2. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi odziv in podrobno poročilo na postavljena vprašanja s strani Društva Malih delničarjev Slovenije glede problematike Antenna TV Sl, ki so bila postavljena na skupščini Telekoma Slovenije v primeru sora z družbo Antenna Group glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje državnemu zboru.
3. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v poročilu iz prejšnjega sklepa navede tudi podatke o odpravninah bivših predsednikov oz. članov uprav družbe Telekom.

Sklic 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ si lahko ogledate TU, zahtevo poslanske skupine SDS pa si lahko ogledate TU.