Factor banka
Društvo MDS pozdravlja možnost izvensodne poravnave v primeru bančnih izbrisov
Danes je Banka Slovenije predstavila morebitne rešitve problema bančne sanacije. Kot eno izmed možnosti je bila omenjena tudi izvensodna poravnava, ki jo v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že od vsega začetka ponujamo kot edino racionalno rešitev. Ob tem bo moral Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) spremeniti zakon, ki je še vedno na ustavnem sodišču in dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral DZ RS kot plačnika obveznosti poravnave določiti Republiko Slovenijo namesto Banke Slovenije.
Ljubljana, 05. maj 2021
Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec z dne 05. maj 2021 iz oddaje TV Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 pritisnite na sliko ali TUKAJ.
Preliminarna opredelitev Društva MDS do »Predlogov pravnih rešitev« Banke Slovenije glede bančnih izbrisov:
Po proučitvi »predlogov pravnih rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013« (pri čemer takoj opozarjamo, da je bila sporna sanacija glede »Banke Celje d.d.« izvedena šele konec leta 2014) v splošnem ugotavljamo, da se je potrdilo, da angažiranje pravnih »izvedencev« praviloma privede do več in ne do manj odprtih vprašanj.
Ne glede na navedeno pa pozdravljamo kritično distanco, ki so jo pravni strokovnjaki, angažirani s strani Banke Slovenije, vzpostavili do zakonskih rešitev ZPSVIKOB, ki so jih prejšnje zasedbe Ministrstva za finance oblikovale s ciljem čim daljšega zavlačevanja zadeve in s ciljem zvračanja odgovornosti izključno na Banko Slovenije, čeprav je vseh koristi od neupravičenega izbrisa bila deležna Republika Slovenija in ne Banka Slovenije.
Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da narava nadomestila za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank ni in ne more biti odškodninska, temveč mora biti kondikcijska, kot je to tudi sledilo tudi iz prvotnega 350.a člena ZBan-1 (ne pa iz poznejšega ZPSVIKOB).
Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da ZPSVIKOB ne rešuje oz. neustrezno rešuje številna procesna vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov razlaščenih imetnikov, še posebej pa, da onemogoča izvensodna prizadevanja za sporazumno in mirno rešitev zadeve.
Glede na navedeno pozivamo Banko Slovenije, da nadaljuje po začrtani poti, s tem da:
- V nadaljnje iskanje oblike konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov pritegne tudi kvalificirane predstavnike razlaščenih vlagateljev,
- V nadaljnje oblikovanje vsebine konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov vključi tudi določbe BRRD glede naknadnega dokončnega vrednotenja kreditnih institucij (36. člen BRRD).
V Društvu MDS pozivamo poslance DZ RS in Vlado RS, da tokrat strnejo vrste in pozabijo na politično pripadnost ter po več kot 8 letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo, seveda pa odstotek poravnave ne sme biti nižji kot 75-100 % zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnice pred izvedenim izbrisom.
Upamo tudi, da bo morebitna poravnalna shema enostavna in bo omogočala imetniku, da morda neposredno pri svoji banki, kjer ima odprt transakcijski računi, izrazi svojo voljo s podpisom predpisanega obrazca in s tem bi bila izvensodna poravnava sklenjena.
V Društvu MDS veseli in z mešanimi občutki glede današnje objave odločitve Ustavnega sodišča RS glede razlaščencev slovenskih bank
V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.
Ljubljana, 12 . april 2021
Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:
»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«
Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).
A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:
- nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
- ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
- zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
- ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.
V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.
Razkritje Računskega sodišča je za Društvo MDS še en velik strokovni argument za izvensodno poravnavo z razlaščenci v sanaciji bank
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu podalo uradno mnenje, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v bančni sanaciji 2013 in 2014 neuspešna, kot neustrezne pa je izrecno opredelilo tudi uporabljene metode vrednotenja nepremičnin »drive by« in »desk top«, saj niso skladne z MSOV, in še enkrat poudarilo, da bi morali biti pri vrednotenju upoštevani MSRP standardi.
V mnenju na strani 370 v 3. odstavku, Računsko sodišče zapiše, da Banka Slovenije izreka izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije v letih 2013 in 2014 ni utemeljila na ustreznih podlagah in je bila pri tem NEUSPEŠNA.
Ljubljana, 10.12.2020
Izvajalci AQR so uporabili neprimerne metode za vrednotenje nepremičnin, Banka Slovenije pa ni dobila vseh gradiv in izračunov od izvajalcev AQR, da bi kritično preverila primernost, zanesljivost in verodostojnost njihovih rezultatov
Računsko sodišče ugotavlja, da zbiranje informacij za ocenjevanje nepremičnin po metodah »drive by« in »desk top« ni omogočalo doseganja kriterijev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki bi zagotavljala verodostojno ocene vrednosti nepremičnin, primerljive z oceno, ki se jo izdela za vrednotenje finančnih sredstev oziroma izračun pripadajočih oslabitev pri pripravi računovodskega izkaza. Še več – izvajalci niso bili seznanjeni, da bodo njihove cenitve namenjene tudi za izračun oslabitev v procesu izdelave ocene izkaza finančnega položaja bank po stanju na dan 30.09.2013 (vir: 2. odstavek 373 strani).
Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 z dne 10.12.2020 pritisnmite na sliko ali TUKAJ.
Banka Slovenije izvajalcev AQR tudi ni pridobila vseh gradiv in izračunov, ki bi ji omogočali izvajanje kontrol nad tem, ali je bil izračun obsega dodatno potrebnih oslabitev izveden skladno z dogovorjeno metodologijo oziroma ali rezultati AQR predstavljajo primerno in zanesljivo podlago za odločanje o izreku izrednih ukrepov (vir: 2. odstavek 373 strani).
Tudi računsko sodišče potrjuje, da bi morali biti upoštevani MSRP in MSOV
V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.
Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvidela ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, vendar je hkrati predpisala, da se, ko je banka stabilizirana, izdelajoo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka, vsem »porezanim« in s tem oškodovanim imetnikom finančnih instrumentov.
Zakaj je mnenje Računskega sodišča, 7 let po izvedeni bančni sanaciji, v veliki meri počrnjeno?! Ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev, ga Društvo MDS poziva, da nepočrnjeno kopijo nemudoma izroči Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru ter omogoči vpogled tudi vsem pravnim zastopnikom razlaščenih, ki vodijo pravde na sodiščih
Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po 6 oz. 7 letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin.
Računsko sodišče naj nemudoma izroči nepočrnjeno kopijo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije
Glede na dejstvo, da Ustavno sodišče presoja o določbah Zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic je to mnenje Računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike.
Glede na to, da je ukrepe sanacije in zakon o učinkovitem pravnem sredstvu ter napotitev Računskega sodišča v pregled Banke Slovenije potrjeval Državni zbor Republike Slovenije, morajo tudi vsi poslanci dobiti nepočrnjeno kopijo, da si lahko ustvarijo svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema. Vse našteto je še posebej nujno tudi zato, ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev.
Zakaj kazenska ovadba zoper bivše vodilne v Banki Slovenije še nima epiloga?
V Društvu MDS nas tudi zanima, kdaj bo Specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadba NPU. Spomnimo, da je dne 19.12.2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo podal NPU zaradi kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika-1 in v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika-1.
V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB.
Računsko sodišče naj nemudoma ustvari varno sobo in objavi popolno poročilo brez prikrivanja
Zaradi enakosti pred zakonom in učinkovitega pravnega varstva pravic razlaščenigh delničarjev in obvezničarjev, naj Računsko sodišče v varno sobo naloži nepočrnjeno poročilo in jasno navodilo na kak način lahko dostopajo razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter njihovi pravni zastopniki in s tem omogočijo enakopravni položaj v pravnih postopkih za vse udeležene.
Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike
Glede na navedbe računskega sodišča, ki izraža dvom v uspešnost izrečenih ukrepov je še enkrat več na mestu pobuda Društva MDS, da pristopi k sklenitvi izvensodne poravnava ali pa se ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.
Nov preobrat v razčiščevanju nepravilnosti pri sanaciji bank
Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: mali delničarji Datum: ponedeljek, 12. oktobra 2020 Ura: 15.18
Banka Slovenije je namreč v ustavno presojo ponovno poslala člen, ki računskemu sodišču omogoča revizijo njene nadzorne vloge pri sanaciji bank.
Ljubljana – Potem ko je računsko sodišče opravilo revizijo nadzorne vloge Banke Slovenije v zadnji sanaciji bank leta 2013 in 2014, zdaj objava ugotovitev visi v zraku. Banka Slovenije je namreč člen zakona, ki je računskemu sodišču dal podlago za to revizijo, ponovno poslala v ustavno presojo in predlagala njegovo zadržanje do odločitve. Hkrati bodo v Banki Slovenije najeli skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila nove rešitve za učinkovito varstvo razlaščenih vlagateljev bank.
Računsko sodišče je revizijo v centralni banki začelo v začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je Banka Slovenije po zamenjavi vodstva umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki takšno revizijo omogoča. Zdaj je Banka Slovenije določila zakona o bančništvu, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije, spet vložila v ustavno presojo. Aktualni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pojasnjuje, da so se za to odločili, potem ko so videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo zelo na široko. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je dejal Vasle. Kot ga je razumeti, so revizorji posegli v upravni postopek, ki je v pristojnosti sodišč.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da je zanj odločitev Banke Slovenije za ponovno ustavno presojo omenjenih določil presenečenje. »Jaz ne vidim razlogov za to, saj menim, da v ničemer nismo prekoračili pooblastil in da smo delo temeljito opravili,« dodaja sogovornik. Računsko sodišče je namreč že pripravilo osnutek revizije, na katerega je Banka Slovenije že dala ugovore. Po Veselovih besedah bodo delali naprej in če ustavno sodišče v določenem času ne sprejelo odločitve, bodo poročilo tudi objavili. Ugotovitev ne razkriva, so se pa državni revizorji, opredelili do vseh ključnih elementov v sanaciji bank - od izvajalcev, do ocene vrednosti sredstev in zavarovanj do samih stresnih testov.
Bomo dobili nov zakon o razlaščencih?
Hkrati si po Vasletovih besedah v Banki Slovenije prizadevajo, da bi se zgodba s sanacijo bank in razlastitvijo delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank po šestih letih vendarle začela razpletati. Za to namerava Banka Slovenije zdaj najeti skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila rešitve, ki bi razlaščenim vlagateljem ponudile učinkovito pravno varstvo in bi bile hkrati v skladu z ustavo ter slovenskim in evropskim pravnim redom. V omenjeni skupini naj bi sodelovali Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm, pri delu pa bi ji podporo zagotavljali tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance.
MDS: Nov manaver BS
Današnjo izjavo guvernerja Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumejo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da so »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi tako imenovana skupina treh domačih in enega tujega (iz Luksemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podali mnenje o sanaciji, ima po njihovem mnenju veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik, v tem primeru Banka Slovenije, »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.
»Če bi Banka Slovenije imela resen namen neodvisne revizije, bi počakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi Banka Slovenije ponovno na ustavno sodišče podala pobudo, da preveri, ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja računskega sodišča,« še opozarjajo.
Spomnimo, da je že sprejeti zakon, ki naj bi razlaščencem omogočil pravno varstvo, ustavno sodišče zadržalo prav na pobudo Banke Slovenije. Ta se namreč ni strinjala z rešitvijo, da bi plačal morebitne odškodnine za omenjene razlastitve.
Ali se Banka Slovenije boji poročila računskega sodišča o poteku sanacije?
Ljubljana, 12.10.2020
Banka Slovenije je imela škarje in platno, ECB ni bil pristojen v času sanacije
Današnjo izjavo guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumemo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da je »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav le tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP).
V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki pa sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.
Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvideva ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, naredijo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov.
»Neodvisni četvorček pravnih strokovnjakov«, le nov pravni manever in zavlačevanje Banke Slovenije
Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi takoimenovani team 3 domačih in 1 tujega (iz Luxemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podal mnenje o sanaciji ima veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik v tem primeru Banka Slovenije »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.
Mnenje računskega sodišča o sanaciji tik pred izdajo, ali ga želi morda Banka Slovenije zaustaviti?
V kolikor bi Banka Slovenije imel resen namen »neodvisne revizije« bi počakala da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da »to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije«, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi ponovno Banka Slovenije na Ustavnem sodišče podala ustavno pobudo oz presojo, da US preveri ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja Računskega sodišča.
Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike
Pri tem še enkrat poudarimo, da Društvo MDS predlaga, da se sklene izvensodna poravnava ali pa ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.
Poravnavo bi lahko sklenili le znani imetniki
Še en korak k skrivanju podatkov o sanaciji bank
Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 spletni vir: TUKAJ Ura: 15.36
Ljubljana – »Škandalozno!« Tako se je na mnenje generalne pravobranilke Evropskega sodišča v Luksemburgu v primeru tožbe evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke v kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije odzval predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.
Generalna pravobranilka Juliane Kokott je namreč presodila, da je naša država v kriminalistični preiskavi, povezani s sanacijo bank konec leta 2013, kršila protokol 7 o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU, ki zagotavlja nedotakljivost arhivov ECB, katerih del naj bi bila tudi Banka Slovenije. Po njenem mnenju bi se morala slovenska policija glede zasega dokumentacije Banke Slovenije uskladiti z ECB.
Pometanje pod preprogo
Rajko Stanković FOTO: Voranc Vogel/Delo
Stankovič je opozoril, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB.
Če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bodo imeli dostopa do podatkov.
»Današnjo odločitev razumem, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi imeli interes, da se to razjasni,« je dejal Stanković.
Dodal je, da je bila imuniteta zaposlenim v mednarodnih institucijah dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po pravilih.
»Upam, da sodišče ne bo sledilo mnenju pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev v zadnji sanaciji bank Tamara Kek. Tudi ona opozarja, da Slovenija leta 2013 ni bila del sistema ECB. Kekova meni, da tudi če bi sodišče sledilo pravobranilki, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se Banka Slovenije sklicevala od odločitev Evropskega sodišča,« poudarja.
Evropski bogovi
Odvetnik Miha Kunič meni, da bi to vplivalo le na kazenske postopke. Tudi on se sprašuje, kdo lahko potem zaposlene v evropskih institucijah sploh preganja v primeru zlorab, če imajo vsi imuniteto in nad njimi ni nikogar. »Mene tako stališče zelo skrbi,« pravi in dodaja, da to pomeni, da lahko Banka Slovenije izda odločbo, s katero razlasti vlagatelje, a ti nimajo možnosti tega izpodbijati, ker nimajo dostopa do dokumentacije.
Bančni izbrisi
V sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo skupaj izbrisanih za 960 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank. Omenjena policijska preiskava se nanaša na izračun kapitala v NLB.
Preiskava vseh okoliščin glede sanacije bank morda ne bo možna?
Evropska pravobranilka je zavrnila slovenske argumente na procesu v Luxembourgu, saj naj bi po njene mnenju Slovenija kršila nedotakljivost arhivov ECB in načelo lojalnega sodelovanja Luxembourg.
Spomnimo Republika Slovenija se je znašla v tožbi zaradi hišnih preiskavi in zasega dokumentov v Banki Sloveniji o sanaciji bančnega sistema leta 2013.
Ljubljana, 03. 09. 2020
Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi RTV Slovenija 1 ob 22.00 uri, z dne 03.09.2020 pritisnite TUKAJ ali na sliko.
Glavni očitek pravobranilke Juliane Kokott je, da Slovenija s preiskavo 6. julija 2016 ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah Unije, po katerem so arhivi nedotakljivi. Konkretno navajajo, da so zasegli vso komunikacijo guvernerja BS po elektronski pošti in vso dokumentacijo na guvernerjevi delovni postaji ali na njegovem prenosnem računalniku, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča. Poleg tega Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker niti po zasegu ni omogočila ECB opredelitve dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, ter ji ni dala možnosti, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti. Utemeljila ni niti, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB.
Društvo MDS ali cenitve želijo »zakleniti« v tesno zaklenjen predal?
V Društvo MDS ponovno opozarjamo, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB, če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bomo imeli dostopa do podatkov. Današnjo odločitev lahko razumemo tudi, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi morali imeti interes, da se vse to brez oviranja razjasni, na osnovi listinskih dokazov.
Imuniteta po mnenju Društva MDS ni samoumevna
Sklicevanje na imuniteto zaposlenim v mednarodnih institucijah, pa ima še en moment, ki pravi, da je le ta dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po veljavnih pravilih.
Izjavi odvetnice Tamare Kek in odvetnika Miha Kuniča za Delo dne 03.09.2020
»Upam, da sodišče ne bo upoštevalo mnenja pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev Tamara Kek. Meni, da tudi če bi sodišče upoštevalo pravobranilko, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se BS sklicevala na odločitev evropskega sodišča,« poudarja.
Državno odvetništvo: Poravnava pred Sodiščem EU mogoča vse do izdaje sodbe
Medij: STA (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: mali delničarji, obvezničarji Datum: Petek, 12. junij 2020
Ljubljana, 12. junija (STA) - Državno odvetništvo RS, ki zastopa Slovenijo v tožbi Evropske komisije zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB, poudarja, da poskus rešitve spora s sporazumom med strankama ne predstavlja neobičajnega ravnanja tožene stranke. Sporazumna rešitev spora pred Sodiščem EU je po njihovih pojasnilih mogoča vse do izdaje sodbe.
Državno odvetništvo ne razpolaga s pismom premierja Janeza Janše predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem premier zgolj preverja, ali obstajajo možnosti za sporazumno rešitev spora in če, pod kakšnimi pogoji. Ustna obravnava v tožbi komisije proti Sloveniji je sicer na Sodišču EU razpisana za 22. junij. "Čeprav je časa do ustne obravnave razmeroma malo, je sporazumna rešitev zadeve še možna," so danes za STA pojasnili v državnem odvetništvu.
Če bi prišlo do sporazumne rešitve zadeve in bi Evropska komisija tožbo umaknila do 22. junija, ustnega dela postopka ne bi bilo, zadeva pa bi bila izbrisana s seznama zadev. "Če bo ustna obravnava izvedena, je pričakovati, da bo Republika Slovenija še naprej zastopala stališča, ki jih je argumentirano predstavila v pisnem delu postopka," so navedli.
Tudi na Sodišču EU so danes za STA pojasnili, da je tožbo mogoče umakniti v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe. Izpostavili so, da 148. člen poslovnika določa, da v primeru, da tožeča stran o želji po prekinitvi postopka sodišče obvesti pisno ali na obravnavi, predsednik naloži izbris primera iz vpisnika in odloči o stroških.
Podrobne statistike o pogostnosti takšnih primerov na sodišču nimajo, navajajo pa informacijo iz lanskega letnega poročila, da je bilo pri neposrednih tožbah lani devet takšnih primerov, vključno s tremi primeri tožb Evropske komisije proti Sloveniji na področju energije in prostega pretoka delavcev.
Samega pisma premierja Janše na sodišču ne komentirajo. Izpostavljajo, da je bilo domnevno pismo naslovljeno na komisijo, ne na sodišče. Ker je v tem primeru tožnica komisija, je samo komisija upravičena do tega, da konča postopek, so še poudarili.
Kot omenjeno, je obravnava tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013, predvidena za 22. junij.
V zadevi gre sicer za pomemben presedan, saj je nedotakljivost arhivov unije redko predmet pravdnega spora. Komisija ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
Slovenija vse očitke o kršitvah zavrača in je doslej tudi uradno v odgovoru komisiji zagovarjala stališče, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da so imunitete EU v skladu s prakso Sodišča EU zgolj funkcionalne. Preiskava, ki je usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, kar sicer med strankama ni sporno, pa ne more ogrožati delovanja EU.
Na ministrstvu za pravosodje so danes spomnili, da se je vlada 20. junija lani opredelila do očitkov, ki izhajajo iz tožbe Evropske komisije. "Slovenija je prejela dodatna štiri vprašanja, na katera bo na sami obravnavi tudi odgovorila. Republiko Slovenijo bo na podlagi pooblastila vlade pred sodiščem zastopala Katja Rejec Longar, ki primer izjemno dobro pozna in jo je priporočilo tudi državno odvetništvo," so navedli na ministrstvu.
Pravosodno ministrstvo poudarja, da gre za zahteven primer, katerega odločitev bo precedenčna tudi za druge države članice. "EU je med drugim zavezana načelom transparentnosti, javnosti in vladavine prava, zato verjamemo, da bo odločitev Sodišča EU, ob upoštevanju predloženih stališč in argumentov, pravična," so še navedli na ministrstvu, kjer sicer z dopisom premierja Janše uradno niso seznanjeni.
Informacijo o preverjanju možnosti za umik tožbe Evropske komisije so medtem izkoristili v Društvu MDS. Predsednik društva Rajko Stanković je danes na premiera Janšo naslovil pisni predlog za sklenitev izvedsodne poravnave ali poravnalne sheme z izbrisanimi delničarji in obvezničarji slovenskih bank. Dopis je v vednost posredoval tudi ministroma za finance in za pravosodje Andreju Širclju in Lilijani Kozlovič.
"Prepričani smo, da je vaša poravnalna iniciativa - če je bila mišljena parcialno samo v razmerju med Republiko Slovenijo in EU - izrazito nasprotna interesu Republike Slovenije in njenih opeharjenih vlagateljev, da se na podlagi temeljite in poglobljene preveritve načina, kako je Banka Slovenije v navezi z vlado Alenke Bratušek prišla do 'izračuna' o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, ki je do njihovega izračuna sicer nihče ni opazil," je zapisal Stanković.
Parcialna poravnava, je nadaljeval Stanković, ki bo opeharjenim delničarjem in obvezničarjem onemogočila dostop do "izračunov" o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, bo izničila njihovo pravno varstvo po zakonu za zagotovitev pravnega varstva za imetnike kvalificiranih obveznosti bank in ustvarila farso iz sodnega postopka, v katerem naj bi se ti izračuni preverili. "Vendar nas ne razumite napak - v Društvu MDS se že vseskozi zavzemamo tudi za rešitev celotne zadeve na način izvensodne poravnave, vendar ta poravnava ne more biti parcialna, temveč mora biti vseobsegajoča," meni.
Predlog za sklenitev izvensodne poravnava ali poravnalne sheme z izbrisanimi delničarji in obvezničarji slovenskih bank
Ljubljana, 12. junij 2020
Vlada Republike Slovenije
Predsednik Janez Janša
Gregorčičeva 20 in 25
1000 LJUBLJANA
Zadeva: Predlog za sklenitev izvensodne poravnava ali poravnalne sheme z izbrisanimi delničarji in Obvezničarji slovenskih bank
Spoštovani g. Janez Janša - predsednik Vlade Republike Slovenije
Včeraj je v javnosti odjeknila novica, da Vlada Republike Slovenije sprašuje Evropsko komisijo za njene pogoje za konec postopka pred SEU v zvezi s preiskavami na Banki Slovenije zaradi utemeljenih sumov storitve kaznivih dejanj pri izbrisih delničarjev in obvezničarjev pod vlado Alenke Bratušek.
Prepričani smo, da je vaša poravnalna iniciativa - če je bila mišljena parcialno samo v razmerju med Republiko Slovenijo in EU - izrazito nasprotna interesu Republike Slovenije in njenih opeharjenih vlagateljev, da se na podlagi temeljite in poglobljene preveritve načina, kako je Banka Slovenije v navezi z vlado Alenke Bratušek prišla do "izračuna" o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, ki je do njihovega izračuna sicer nihče ni opazil. Parcialna poravnava, ki bo opeharjenim delničarjem in obvezničarjem onemogočila dostop do "izračunov" o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, bo izničila njihovo pravno varstvo po ZPSVIKOB in ustvarila farso iz sodnega postopka, v katerem naj bi se ti izračuni preverili. Vendar nas ne razumite napak: v Društvu MDS se že vseskozi zavzemamo tudi za rešitev celotne zadeve na način izvensodne poravnave, vendar ta poravnava ne more biti parcialna, temveč mora biti vseobsegajoča.
Spoštovani predsednik, če ponujate poravnavo Evropski komisiji, ponudite torej tudi takojšnjo izvensodno poravnavo ali poravnalno shemo vsem izbrisanim obvezničarjem in delničarjem slovenskih bank. Pravni postopki se vlečejo že od leta 2013 dalje in so zaradi ustavne pritožbe Banke Slovenije zopet prekinjeni. Tako tudi 7 let po bančni sanaciji niti nismo začeli izvajati dokazov in iskati resnice, sedaj pa parcialna poravnalna ponudba, ki opeharjenih vlagateljev niti ne zajema, grozi, da do izvajanja odločilnih dokazov nikoli ne bo prišlo.
Kako si v Društvu Mali delničarji Slovenije predstavljamo poravnavo, smo že večkrat povedali, le to izvede Republika Slovenija delno v denarju in delno v izdaji obveznic, ki jih kot nadomestilo za poravnavo prejmejo upravičenci, ki so bili vpisani pri KDD na dan izbrisa ali njihovi pravni nasledniki, saj je kar nekaj takratnih delničarjev in obvezničarjev vmes preminulo. Postopek mora biti enostaven, da ne povzročamo nepotrebnih stroškov državljanom .
V kolikor je pripravljenost za tak korak vam bomo z veseljem predstavili skupaj z našimi pravnimi strokovnjaki, postopek in potrebne zakonske rešitve za končanje te 7 letne agonije.
S spoštovanjem,
Rajko Stanković
predsednik Društva MDS
V vednost: - Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje
Državni svet vztraja, da je potrebno zaradi neustavnosti t.i. zakon o bančnih izbrisancih v celoti razveljaviti
Društvo MDS se strinja z navedbami Državnega ki se v izjavi odzival na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti.
Ljubljana, 17. april 2020
Izjava Državnega sveta z dne 16. april 2020
Državni svet je vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) ter predlagal začasno zadržanje izvajanja zakona in prednostno obravnavanje zadeve.
Vlada je nato podala svoje mnenje, Ustavno sodišče pa je Državni svet pozvalo, da se izjavi na podane trditve vlade, ki v svojem mnenju poudarja, da je bila neustavnost ugotovljena zgolj v zvezi s pravico do dostopa do podatkov, dokaznim bremenom in možnostjo kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva. V zvezi z zatrjevanimi neskladji z Ustavo je Vlada podala svoje stališče pri naslednjih problemskih sklopih: omejevanje možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila, omejevanje najvišjega zneska nadomestila, omejevanje najvišjega zneska odškodnine, javna objava podatkov o tožnikih in zbiranje in obdelava osebnih podatkov zaradi dostopa do dokumentov v virtualni podatkovni sobi, pravno sredstvo zoper odločbo Banke Slovenije, izdano v zvezi s pavšalnim nadomestilom, učinkovitost sodnega varstva, vključitev Republike Slovenije kot stranskega intervenienta, nadzor nad izvajanjem tretjega odstavka 23. člena ZPSVIKOB.
V izjavi se Državni svet odziva na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti
Državni svet pri tem opozarja, da zakon vlagatelje, ki so v bistveno enakem položaju, obravnava različno, obenem pa druge vlagatelje, ki so (bili) v bistveno različnem položaju, obravnava enako. Izraža razumevanje potrebe, da se upošteva socialni element, vendar ocenjuje, da uporabljeno merilo ni primerno in ne zagotavlja zaščite socialno šibkejše stranke. Nasprotuje takšni razlagi odločbe U-I-295/13, ki bi pomenila uporabo samo posameznih določb insolvenčne zakonodaje (npr. glede javnih objav) in spregledanje ostalih določb (npr. glede vrstnega reda poplačila upnikov). Vztraja pri stališču, da omejitev pavšalnega nadomestila v absolutnem znesku pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave, saj bodo nekateri procentualno izgubili bistveno več kot drugi, in se zavrača teza Vlade, da gre pri pavšalnem nadomestilu za poravnavo. Opozarja, da glede na naravo obravnavanih podrejenih instrumentov in insolvenčno zakonodajo premoženjsko škodo nekdanjih imetnikov ne more predstavljati denarni znesek, ki je bil namenjen nakupu, niti knjigovodska vrednost kupljenih instrumentov, ampak bi bilo pri ugotavljanju vrednosti terjatve iz izbrisanih podrejenih obveznic treba izhajati iz njihove vrednosti ob zapadlosti.
Opozarja, da je v pravni položaj nekdanjih imetnikov bilo poseženo z izdajo odločb Banke Slovenije leta 2013 in je zato glede odškodninske ali druge odgovornosti v zvezi s temi odločbami, treba uporabiti takrat veljavne predpise. V zvezi z javno objavo podatkov o tožnikih in zahtevku opozarja na vsebino pojma »javni interes« in tega postavlja v odnos s pravico do informacijske zasebnosti ter poudarja, da predpisana ureditev ni sorazmerna z zasledovanim ciljem. V zvezi z zbiranjem in obdelavo podatkov o osebah, ki izpolnjujejo pogoje, da bi dostopale v virtualno podatkovno sobo, opozarja na poseg v informacijsko zasebnost teh oseb, ter na načelo omejitve namena, ki zahteva, da se podatke uporablja samo za namen za katerega so bili zbrani. Pri vprašanju pravnega sredstva zoper odločbo Banke Slovenije o pavšalnem nadomestilu opozarja, da pri izpostavljenem vprašanju ne gre samo za vprašanje, ali bi se podatki, ki bi jih predložil vlagatelj, razlikovali od podatkov, ki bi jih pridobila BS po uradni dolžnosti, ampak tudi za vprašanje možnosti odprave očitnih napak že v postopku pred BS in zadostnosti določbe četrtega odstavka 5. člena ZPSVIKOB za dostop BS do podatkov, ki so davčna skrivnost.
V zvezi z možnostjo predodelitve spisov med sodišči opozarja na določbo 29. člena ZPSVIKOB o obveznem združevanju pravd, ki omejuje možnosti za določitev drugega pristojnega sodišča v zadevah po ZPSVIKOB ter da bi v primeru predodelitve (celotne) združene pravde prišlo do zmanjšanja koncentracije in do (ponovne) razpršitve. Ponovno opozarja na nedorečenost in nejasnost izpodbijanih določb ter spornost z vidika celovitosti pravnega reda RS. Vztraja, da je interes RS za intervencijo v postopku zgolj ekonomski. Ponovno opozarja, da bo BS, skladno z 41. členom ZPSVIKOB imela pristojnost prekrškovnega organa, pri čemer bo odločala o tem, ali je pravna ali fizična oseba, s katero je v sporu storila prekršek, in bo imela možnost izreči visoko denarno globo, kar pomeni kršitev videza nepristranskosti, hkrati pa predstavlja nedopusten pritisk na drugo.