NLB d.d.
Bo kdo v NLB odškodninsko odgovarjal?
Trije pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, se bodo organizirano udeležili prihajajoče skupščine NLB, d.d. in zahtevali odgovore na odprta vprašanja. Ta trenutek so že oddali pooblastila za zastopanje več kot 70 malih delničarjev NLB.
Ljubljana, 18. november 2010
DRUŠTVO MDS POSLALO VPRAŠANJA PREDLAGANEMU KANDIDATU ZA NADZORNI SVET
Na tokratni skupščini NLB je na dnevnem redu poleg vprašanja dokapitalizacije tudi izvolitev nadomestnega člana Nadzornega sveta NLB (v nadaljevanju: NS), zaradi odstopa g. Dolenca.
Če v Društvu MDS imamo pri predlaganemu kandidatu za članstvo v NS manj pomislekov, saj gre za izkušenega bančnega strokovnjaka, nas pred odločanjem o njegovi izvolitvi v NS vseeno zanima njegov pogled na naslednje tri zadeve:
- opredelitev do predstavljene strategije razvoja NLB, d.d. v naslednjih letih, zlasti na področju financiranja zagona gospodarstva,
- kakšne kratkoročne nujne ukrepe mora sprejeti trenutni NS zaradi nezavarovanih terjatev in posledično visokih odpisov ter enormnih rezervacij, ter
- njegov pogled do morebitne zahteve po odškodninski odgovornosti članov prejšnjih NS in prejšnjih Uprav, ki so privedle NLB do stanja, v kakršnem je danes..
Vprašanja smo mu zastavili v pisni obliki in nanje pričakujemo odgovor pred ali pa najkasneje na sami skupščini.
ŽE TRETJA DOKAPITALIZACIJA V TREH LETIH
NKBM izgublja tla pod nogami
Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 18. 02. 2012 Stran: 9
Po decembrskem odstopu Matjaža Kovačiča z vrha Nove KBM (temu je v tem tednu sledil še odstop njegovega naslednika mag. Andreja Plosa) skorajda ne mine dan, da ne bi iz druge največje slovenske banke padel kak nov okostnjak. Najbolj šokantna informacija tega tedna je bila, da naj bi bilo družbi Pom Invest, ki je zdaj že v stečaju in iz katere slabila v nadzorni svet banke kadrovana tako Ivan Vizjak in ob pomoči dr. Boruta Bratine (AUKN) še dr. Dušan Jovanovič (ta je še zdaj celo predsednik nadzornega sveta Nove KBM), preprosto odpisanih za skoraj 10 milijonov evrov nevrnjenih posojil. Pom Invest se je pred leti (tako kot 100 tisoč malih delničarjev) opekel, ko je delnice Nove KBM kupoval po 27 in tudi več evrov.
Tudi drugi kreditojemalci Nove KBM pa bi si verjetno želeli, da bi njihova posojila v tej banki kar odpisali. Sicer pa bi bilo za zamenjavo zdaj že nekdanjega vodstva Nove KBM dovolj to, da je delnica Nove KBM v štirih letih s 45 evrov zgrmela celo pod 3 evre (ta teden do rekordno nizkih 2,98 evra za delnico). V zgodbi okrog Nove KBM pa so še za več deset milijonov evrov preplačana zemljišča na Hrvaškem pa številne zgrešene naložbe v slovenskem gradbenem in nepremičninskem sektorju kakor veliko drugih (prejslabo zavarovanih posojil. Vse glasnejša ugibanja o lanski 40 milijonov evrov visoki izgubi Nove KBM postajajo vse bolj otipljiva, prav tako je malo verjetno, da bo banka dosegla za letos načrtovanih skoraj 10 milijonov evrov čistega dobička.
Podobno usodo bi verjetno doživljala tudi delnica NLB, če bi kotirala na Ljubljanski borzi. Zaradi vsega tega ne preseneča, da je osrednji indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) včerajšnje trgovanje sklenil pri 568 indeksnih točkah, kar je povsem blizu rekordno nizki vrednosti.
Protesti in pisma v znamenje podpore dobaviteljem
Medij: Delo Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 12. 2011 Stran: 3
Strah pred umikom s polic Križanič svari pred posledicami za slovensko kmetijstvo, živilskopredelovalno industrijo, bančni trg, BDP, trg dela
Uvod v teden, ko naj bi bila sprejeta odločitev o prodaji Mercatorja Agrokorju, je bil v znamenju napovedi črnega scenarija za Mercatorjeve dobavitelje. Slovenski kmetje, ki Mercatorju prodajo večino svojih izdelkov, so včeraj pred NLB in magistratom protestirali proti tej prodaji.
Dobavitelji sadja in zelenjave se bojijo, da jih bo Agrokor ob morebitnem nakupu Mercatorja sčasoma nadomestil s hrvaškimi ponudniki. Ker mnogi svoje izdelke prodajajo izključno Mercatorju, jih je strah za obstoj. Pismo o nasprotovanju prodaje največjega slovenskega trgovca so osebno izročili generalnemu sekretarju NLB Samu Nučiču in najverjetnejšemu mandatarju Zoranu Jankoviču, elektronsko pa še premieru Borutu Pahorju. Nučič je protestnike sicer razumel, a se mu je zdel tak pritisk čuden način poskusa vplivanja na poslovanje NLB. Poudaril je, da je NLB sprejela strategijo odprodaje svojih naložb, katere del je tudi prodaja Mercatorja, in da bo v skladu s strategijo tudi ravnala. Pismo bo predložil upravi in nadzornemu svetu banke.
Zoranu Jankoviču pa protest pomeni priznanje za njegovo preteklo delo, ko je bil na čelu Mercatorja. »Veseli me, da ste končno priznali, da sem takrat začel delati dobro za domače kmete,« je povedal. Kot predsednik vlade bo predlagal, da vrtci, šole in zdravstvene ustanove odkupijo več slovenskega sadja in zelenjave. A kot je za Delo povedal Tomaž Šinigoj, eden izmed pobudnikov shoda, takšen ukrep ne bi mogel nadomestiti povpraševanja iz Mercatorja, saj so omenjene ustanove manjši porabniki.
Predsednik društva malih delničarjev Rajko Stanković se zaveda, da morebitna ustavitev osmega poskusa prodaje Mercatorja ne bi naletela na odobravanje v strokovni javnosti, a hkrati opozarja, da tudi hitenje s prodajo, ne da bi bili prej odpravljeni vsi dvomi o finančni transakciji, ni dobro. »Ne predstavljam si namreč novega lastnika Mercatorja, da bi lahko dosegal sinergije v okolju, v katerem mu nasprotujejo politika, dobavitelji in zaposleni.«
Opozoril je tudi na veliko odgovornost članov nadzornih svetov vseh vpletenih družb, »saj morebitni spregled drobnega tiska v pogodbah lahko pomeni velikansko škodo, tako za Mercator kot za družbe, ki jih upravljajo«, je poudaril Stanković.
Korespondenca na vladni ravni
NLB
Datum skupščine:
30.06.2011 - 13:00
Naslov:
v pritličju poslovne stavbe na Trgu republike 3 v Ljubljani.
Status:
arhivirana Cenejše? Ne, hvala!
Medij: Žurnal24 Avtorji: J. Z.Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Denar Datum: 15. 03. 2011
Stran: 11
NLB. Država ne bo kupila 11 evrov cenejših delnic NLB. Ljubljana. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) državi predlaga, naj namesto dokapitalizacije NLB raje ceneje kupi njene delnice, ki jih prodaja investicijska družba NFD 1. Ta prodaja 1,5 odstotka NLB, najnižja cena pa je 105 evrov za delnico, kar je 11 evrov manj kot v dokapitalizaciji. Država bi tako prihranila 1,5 milijona evrov. "Država pri oddaji ponudbe za nakup deležev Probanke in NFD 1 verjetno ne bo sodelovala," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Lani bi bilo 250 milijonov le obliž, letos bo majhen obliž
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja, Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2011 Stran: 9
Dokapitalizacija NLB
Bo NLB kmalu potrebovala novo dokapitahzacijo? - Sto šestnajst evrov za delnico previsoka cena - NLB bo po načrtih prodala delež v Banki Celje še letos
Ljubljana - Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je še lani poleti zatrjeval, daje 250 milijonov evrov težka dokapitalizacija zgolj obliž. Banka bi namreč potrebovala od 400 do 600 milijonov evrov, saj ji bo v prihodnjih letih zapadlo od 600 do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala. Od lanskega poletja se gospodarske razmere za banko niso izboljšale: v stečaj je šel Vegrad, v prisilno poravnavo SCT, zlomila sta se holdinga Zvon Ena in Dva, Skupina NLB pa je leto končala z ogromnimi rezervacijami in oslabitvami ter 202 milijonoma evrov izgube. Finančni analitik Simon Mastnak meni, da bo 250 milijonov evrov visoka dokapitalizacija zdaj še manjši obliž, kmalu pa bo NLB potrebovala nov kapital.
Oslabitve in rezervacije NLB so lani dosegle kar 376,8 milijona evrov, Skupine NLB pa 477 milijonov evrov. »Poleg tega lahko pričakujemo, da se bo recesija širila naprej, predvsem na manjša podjetja, obrtnike, podizvajalce v gradbeništvu. Vse več bo brezposelnih, zato lahko sklepamo, da bodo imele fizične osebe vse več težav z vračanjem kreditov. Zato bi si drznil trditi, da bo konec tega leta 250 milijonov evrov iz bilance odpisanih kot slabitve in povečanje rezervacij. Pravzaprav je to zgolj reševanje, da bo banka lahko delovala skozi leto, nato pa bo spet potrebovala dokapitalizacijo,« ocenjuje Mastnak.
Naprodaj
Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11
Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.
V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.
Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.
Vodstvo Alposa bi razlastilo delničarje
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 12. 2010 Stran: 22
Ljubljana - Uprava Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom namesto 34-odstotnega poplačila obljublja 55-odstotno poplačilo v prihodnjih 13 letih. Kot je znano, so največje upnice družbe banke, ki velik del svojih terjatev nimajo zavarovanih. Alpos naj bi bankam namreč dolgoval več kot 220 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov evrov tega pa je navadnih terjatev. Vrednost stečajne mase Alposa je po drugi strani ocenjena na 66,2 milijona evrov. Banke, zastopane v upniškem odboru Alposa, so s spremembo načrta že soglašale.
Banke upnice v upniškem odboru - NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka, NLB in Banka Koper - so soglašale tudi s predvidenimi spremembami v kapitalu družbe. Uprava Alposa, poleg Bevca še člana uprave Stanislav Flander in Konrad Marot, je namreč odločila, da se kapital družbe v višini nekaj več kot šest milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost, sicer pa so člani uprave v sklepu odločili, da se »vse delnice dosedanjih delničarjev razveljavijo«. »Nov« osnovni kapital družbe v višini milijon evrov bodo vplačale banke upnice Alposa in družba SIJ - Slovenska industrija jekla. Pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu je sicer pravnomočna potrjena prisilna poravnava, na upravi sprejet sklep pa je zdaj v hrambi pri notarju. Če bo prisilna poravnava uspela, bo SIJ vplačala delnice v znesku 199.000 evrov, Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka pa vsaka po 160.200 evrov. Nove delnice bi novi lastniki vplačali na fiduciami račun upravitelja, postopek povečanja osnovnega kapitala pa je uspešen le, če bo v celoti vpisanih vseh 20.000 novih delnic, z vrednostjo delnice 50 evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev je po sklepu uprave v celoti izključena.
Kako je Bine Kordež osvojil Merkur in zapustil pogorišče
Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 12. 2010 Stran: 5
Leto 1998 ► Vodenje Merkurja od Jakoba Piskernika prevzame Bine Kordež, takrat je v podjetju zaposlen že 10 let.
Leto 1999 ► Merkur prevzame Kovinotehno.
Leto 2003 ► Merkur dokončno prevzame Bofex Jurija Schollmaverja, kije v Merkurjevi bilanci naredil veliko luknjo.
Januar 2007 ► Engrotuš od Kada in Soda na dražbi kupi 319.181 delnic Merkurja in jih pozneje proda Factor banki, Banki Koper, NLB in Abanki.
Julij 2007 ► Merfin (podjetje menedžerjev Merkurja) kupi 193.598 delnic Merkurja od Engrotuša, NLB in Factor banke.
September 2007 ► Podjetje Bineta Kordeža BK Kapital pri Factor banki najame osem milijonov evrov posojila. Za posojilo Kordež zastavi 30,95 odstotni delež Merfina.
Oktober 2007 ► Merfin objavi prevzem Merkurja z Banko Koper, Savo, Interfin Naložbami in Euro-Venetom (pred objavo so imeli 78,5 odstotka delnic Merkurja, na koncu 97 odstotkov).
NLB bo dokapitalizirana, bivša Uprava in NS "še nista na varnem" glede morebitne odškodninske odgovornosti
Trije pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS) so na skupščini NLB, d.d. zastopali 56.078 oz. preko 70 delničarjev (0,75 % glasovalnih pravic). Na skupščini smo dobili zahtevane odgovore na odprta vprašanja, ki jih je Društvo MDS pisno naslovilo na Upravo in NS že 29. oktobra 2010.
Ljubljana, 26. november 2010
DRUŠTVO MDS DOBILO ODGOVORE UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA
Predsednik Uprave Božo Jašovič, je uvodoma povedal, da je slabo posojilo v NLB, d.d., tisto, kjer posojilojemalec zamujajo z odplačilom za več kot 90 dni.
Uprava je v odgovorih na vprašanja Društva MDS potrdila naslednja nesporna dejstva:
SLABA POSOJILA
Slabih posojil je bilo:
- na dan 31.12.2009 za 500 milijonov evrov,
- konec septembra 2010 pa že za 848 milijona evrov ali 7,69 % (odstotka) vseh posojil.
Vsa slaba posojila so po besedah predsednika Uprave pokrita z rezervacijami.
ODPISI
Odpisi posojil v preteklem obdobju so bili:
- leta 2007 za 10,7 milijona evrov,
- leta 2008 za 9,8 milijona evrov,
- leta 2009 za 15,3 milijona evrov,
- do konca oktobra 2010 pa za 8,7 milijona evrov.
ODŠKODNINSKE TOŽBE PROTI PREJŠNJI UPRAVI IN NS NISO IZKLJUČENE
Predsednik NS dr. Marko Simoneti je razložil sistem upravljanja s tveganji in nadzor s strani NS po 4 različnih kanalih. Posebej je poudaril, da pri vsakokratnem odpisu posojil od Uprave zahtevajo odgovore tudi o morebitni individualni odgovornosti posameznikov iz banke za takšne odpise ter ustrezne postopke.
Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da naj bi bilo veliko "izsiljenih" dovoljenj za povečano izpostavljenost banke nasproti posameznih komitentov, a natančno od koga, ni opredelil.
Predsednik NS se je strinjal, da bodo še naprej poglobljeno analizirali vsa slaba posojila. V primeru ugotovitev oškodovanja družbe bodo od Uprave zahtevali vložitev odškodninskih tožb proti odgovornim, vendar za to potrebujejo več časa. Ob tem se je slikovito izrazil in izjavil: "Trenutek resnice bo še kar nekaj časa prihajal.«
