Društvo MDS

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 13. februar 2024 

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize.

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize. Na podlagi predloga SDH bo Cinkarna Celje od bilančnega dobička za leto 2022 v višini 25,01 milijona evrov za dividende namenila dobrih 25 milijonov evrov oz. 3,20 evra bruto na delnico. Preostali del bilančnega dobička v znesku okoli 6000 evrov bo ostal nerazporejen.Dividende bo izplačala 23. februarja.

Na skupščini je bilo prisotno 4.089.136 glasov oz. 52,35 % delnic z glasovalno pravico.. Skupščina Cinkarne Celje, d.d., je na današnji skupščini sprejela nasprotni predlog SDH d.d., ki delničarjem namenja 3,20 EUR dividende na delnico. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal na 0,74 % prisotnega kapitala.

Celje, 13.02.2024

Bilančni dobiček leta 2022 skoraj v celoti razdeljen delničarjem 3,20 EUR dividende

Bilančni dobiček po revidiranih izkazih družbe na dan 31. 12. 2022, znaša 25.014.391,39 EUR, od tega:

• nerazporejeni bilančni dobiček, ki je bil oblikovan iz dobička, ustvarjenega v preteklih letih do vključno leta 2021, znaša 84.158,59 EUR

• bilančni dobiček, ki je bil oblikovan iz dobička ustvarjenega v letu 2022, znaša 24.930.232,80 EUR

Na predlog SDH se je bilančni dobiček v višini 25.014.391,39 EUR uporabil za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 25.008.384,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 3,20 EUR na delnico,

• preostali del bilančnega dobička v znesku 6.007,39 EUR ostane nerazporejen.

Družba bo izplačala dividende 23. 2. 2024, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 22. 2. 2024

Cinkarna Celje izboljšuje konkurenčnost

Podaljšanje trgovskih poti iz Kitajske izboljšuje konkurenčnost Cinkarne Celje, a ostajajo drugi izzivi je dejal Aleš Skok predsednik uprave. Poslovni rezultati leta 2023 bo nekoliko boljši od napovedi na SEONETU z dne 30.11.2023.

Ali se obeta letos še ena dividenda za leto 2023

Spomnimo druge rezerve iz dobička so dne 31.12.2022 znašale 103,358 mio EUR razkrito v Letnem poročilu Cinkarne Celje d.d. na strani 222 za leto 2022.

Čisti poslovni izid leta 2023 pa po napovedih uprave z dne 30.11.2023 znaša nekaj več kot 5,045 mio EUR pri čemer so eksplicitno navedli sledeče:

»Ocenjeni prihodki družbe in čisti poslovni izid za leto 2023 ne vsebujejo prejetih sredstev državne pomoči iz naslova Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK).«

Društvo MDS ocenjuje, da je Cinkarna Celje d.d. v letu 2023 iz tega naslova prejela cca 5 mio EUR državne pomoči.

Da pa bi se to lahko zgodilo, bo moral Cinkarna Celje najprej sprostiti del drugih rezerv iz dobička preteklih let pred letom 2023, najmanj v enaki višini, kot bi morda predlagal skupni znesek za izplačilo dividend poslovnega leta 2023, če ne bi bilo omejitev zaradi prejema državne pomoči za energente v letu 2023, ki tako delitev prepovedujejo. Tako bi se formalno dobiček leta 2023 prerazporedil v druge rezerve.

Glede na velike rezerve iz dobička iz preteklih let , ki so dne 31.12.2022 znašale 103,358 mio EUR ni izključeno, da bo Cinkarna Celje sprostila več rezerv kot 5 mio EUR, ki bi jih skladno z dividendno politiko namenila za dividende v višini 0,6 EUR na delnico in bo dividenda seveda ustrezno višja.

Vse to je naše ugibanje, ki temelji iz objavljenega letnega poročila Cinkarna Celje za leto 2022 in napovedi o čistem dobičku leta 2023 Cinkarna Celje z dne 30.11.2023 na Seonetu, ter našem predvidevanju, da je Cinkarna Celje iz naslova državne pomoči za energente prejela cca 5 mio EUR.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 07. februar 2024 

Delničarji družbe Telekom Slovenije so danes na skupščini sprejeli predlog vodstva, da družba za dividende za leto 2022 nameni 40,29 milijona evrov oz. 6,20 evra bruto na delnico, ki bodo izplačane v dveh enakih delih. Gre za praktično ves bilančni dobiček leta 2022, ki ga lani niso delili, da ne bi bilo treba vrniti državne pomoči.

Delničarji družbe Telekom Slovenije so danes na skupščini sprejeli predlog vodstva, da družba za dividende za leto 2022 nameni 40,29 milijona evrov oz. 6,20 evra bruto na delnico, ki bodo izplačane v dveh enakih delih. Gre za praktično ves bilančni dobiček leta 2022, ki ga lani niso delili, da ne bi bilo treba vrniti državne pomoči. Preostanek bilančnega dobička v višini 1066 evrov, ki bo nastal zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, se prenese v naslednje leto, je sklenila skupščina, na kateri je bilo prisotnega nekaj manj kot 79 odstotkov kapitala. Sklep o delitvi bilančnega dobička je bil sprejet z 99,98 odstotka prisotnih glasov.Dividende bodo izplačane v dveh delih, in sicer bo prvi del v višini 3,10 evra bruto na delnico izplačan 22. marca imetnikom delnic oz. drugim upravičencem, ki bodo v delniško knjigo vpisani na 21. marec. Drugi del v višini 3,10 evra bruto na delnico pa bo izplačan 23. avgusta, in sicer upravičencem, ki bodo v delniško knjigo vpisani na 22. avgust. Delničarji na skupščini junija lani na predlog vodstva niso sprejeli sklepa o delitvi bilančnega dobička. Razlog za predlog je bil koriščenje pomoči za blažitev visokih cen električne energije po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ki določa, da družbe niso upravičene do pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček. Če bi družba izplačala dividende, bi morala državno pomoč vrniti. Po oceni iz gradiva za lansko skupščino bi to vračilo znašalo 3,8 milijona evrov

Predsednika Društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stanković je zanimalo, ali je družba uredila "anomalije" pri poslovanju, ki jih je v januarja letos objavljenem revizijskem poročilu ugotovilo računsko sodišče, in poskrbela za to, da se ne bodo ponovile. Poslovanje Telekoma v obdobju od začetka leta 2019 do konca oktobra 2022 je bilo po ugotovitvah računskega sodišča delno učinkovito, in sicer zaradi nesmotrnosti pri prejemkih poslovodstva, direktorjev organizacijskih enot in poslovodij odvisnih družb, pri oglaševanju, sponzorstvu in donatorstvu ter upravljanju odvisnih družb. Med drugim je ugotovilo, da je vodstvo v primeru ene od odvisnih družb (po Stankovićevih besedah je šlo za družbo Ipko) s poslovodno osebo za isto delo sklenilo dve pogodbi, po katerih so obračunani prejemki presegali višino prejemkov predsednika uprave Telekoma.Sedanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak je danes pojasnil, da so implementirali vsa priporočila, ki jih je podalo računsko sodišče, ki pa ukrepov ni zahtevalo. O podrobnostih implementacije bo lahko več povedal na naslednji skupščini, je dejal. "Vsekakor pa zelo cenimo delo računskega sodišča v tej zvezi in spoštujemo podana priporočila," je še dejal.

Delničar Darij Južna je dejal, da sta uprava in nadzorni svet izplačilo celotnega bilančnega dobička leta 2022 predlagala "z vsem znanjem in zavestjo", da družba takšne dividende lahko izplača. Kot razumljiv je ocenil predlog, da se dividenda izplača v dveh delih, saj da se s tem nagrajuje tiste delničarje, ki bodo v delniški knjigi ostali vse leto. Glede dividend za leto 2023 pa je dejal, da bosta morala uprava in nadzorni svet še enkrat presoditi, kakšne dividende lahko družba izplača.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. december 2023 

Slovenski državni holding (SDH) ne bo izvedel odkupa delnic elektrodistribucijskih podjetij v lasti malih delničarjev. Za to je pod cenovnimi in drugimi pogoji, ki bi bili sprejemljivi za SDH, izrazilo interes premajhno število delničarjev, SDH pa z nakupi ne bi mogel doseči načrtovanih upravljavskih ciljev, so sporočili iz SDH.

Slovenski državni holding (SDH) ne bo izvedel odkupa delnic elektrodistribucijskih podjetij v lasti malih delničarjev. Za to je pod cenovnimi in drugimi pogoji, ki bi bili sprejemljivi za SDH, izrazilo interes premajhno število delničarjev, SDH pa z nakupi ne bi mogel doseči načrtovanih upravljavskih ciljev, so sporočili iz SDH. SDH je letos izvedel več upravljavskih dejanj v družbah Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska s ciljem preučitve možnosti lastniške in organizacijske optimizacije modela te dejavnosti. Država ima v teh družbah približno 80-odstotne deleže, ostalo so manjšinski delničarji.Za te družbe je pridobil neodvisne ocene vrednosti in 21. novembra objavil vabilo k oddaji nezavezujočih izkazov interesa za prodajo delnic teh družb.

Do roka, ki se je iztekel 5. decembra, se je nanj odzvalo več kot 350 manjšinskih delničarjev, a le majhno število je izrazilo interes za prodajo pod danimi pogoji. SDH se je pred tem srečal s predstavniki večjih manjšinskih delničarjev teh družb. Medtem ko naj bi ti po pisanju Dela za svoj delež pričakovali kupnino v višini od 70 do 75 odstotkov knjigovodske vrednosti, je bil SDH po neuradnih informacijah pripravljen ponuditi 40 odstotkov te vrednosti. Država bi torej ponudila okoli 89 milijonov evrov, medtem ko mali delničarji pričakujejo od 156 milijonov do 168 milijonov evrov kupnine.

SDH bo v okviru upravljavskih aktivnosti v prihodnjem letu preučil in po presoji izvedel druge morebitne razpoložljive ukrepe za optimizacijo izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije, so napovedali. Pred elektrodistribucijskimi podjetji so veliki investicijski izzivi, saj bodo milijardne naložbe v distribucijsko omrežje bistvenega pomena za zeleni energetski prehod. Soočajo se s kritikami, da s svojim dosedanjim poslovanjem tega investicijskega podviga ne bodo sposobne izvesti.

Medij: N1 Forbes Slovenija Avtorji: Andreja Lončar Teme:  mali delničarji EDP Datum: sobota, 9. december 2023 Vir: TUKAJ

Mali delničarji naj bi bili svoj delež v elektrodistribucijah pripravljeni prodati državi po približno 70 do 75 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar je daleč od neuradne ponudbe SDH.

Slovenski državni holding (SDH), ki je do torka zbiral ponudbe manjšinskih delničarjev elektrodistribucij za odkup delnic s proračunskim denarjem, še ne razkriva, kakšne so ponudbe delničarjev – torej, koliko bi jih delnice prodalo in po kakšni ceni.

“Trenutno poteka obravnava vseh prispelih ponudb, več informacij bomo lahko posredovali v začetku prihodnjega tedna,” so nam povedali v upravljavcu državnega premoženja, ki ga vodi Žiga Debeljak.

V Elektru Celje, Elektru Gorenjska, Elektru Ljubljana, Elektru Maribor in Elektru Primorska ima država po približno 80 odstotkov lastništva, preostalo pa imajo mali delničarji. Med temi je sicer tudi nekaj podjetij v delni ali večinski državni lasti ter Kapitalska družba.

Različna pričakovanja

“Nisem oddal ponudbe,” pa nam je dejal Borut Kuharič, ki ima prek podjetij Collis Plus in Hotel Mrak manjšinske deleže Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorska (več o tem, kdo so mali delničarji, spodaj).

Kuharič je dejal, da je na nedavnem sestanku z SDH ta povedal, da je pripravljen plačati okoli 40 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar je zanj nesprejemljivo.

Grega Tekavec, izvršni sekretar Društva Mali delničarji Slovenije, (Društvo MDS), je na naše vprašanje o odzivu delničarjev na poziv SDH dejal, da se je po njihovi oceni večina vendarle odzvala. Kar nekaj delničarjev je ponudbo za SDH poslalo tudi društvu. Na vprašanje, po kakšni ceni so pripravljeni prodati, je dejal, da so bile ponudbe “med 70 in 75 odstotki knjigovodske vrednosti”.

Če to drži, se uresničuje napoved, da so pričakovanja malih delničarjev precej višja od zneska, ki ga je SDH neuradno pripravljen plačati; kot že omenjeno, gre za 40 odstotkov knjigovodske vrednosti.

Kako naprej?

V SDH nam včeraj niso odgovorili na vprašanje, kako bo postopek tekel od tu naprej. A pričakovati je, da bosta obe strani še poskušali zbližati poziciji.

Za izplačilo po 75 odstotkov knjigovodske vrednosti bi morala država dati 185 milijonov evrov, kolikor je vlada po navedbah v proračunskih dokumentih tudi rezervirala v tako imenovani bilanci B.

Še en pomembni pogoj SDH je, da bo odkup izveden le, če bo država s tem dosegla 90-odstotno lastništvo v posamezni elektroenergetski družbi, kar bi potem omogočalo iztis preostalih malih delničarjev. Če ni zadostnega interesa, torej delnic ne bo kupoval.

Več sto delničarjev, največji je Igor Lah

Distribucijska podjetja imajo po več deset malih delničarjev. Največji med njimi, ki bi z iztisom tudi največ pridobili, so praviloma investicijski skladi in finančni vlagatelji.

V Elektru Ljubljana so največji mali delničarji Generali (3,92 odstotka), Triglav vzajemni skladi (2,72 odstotka), ciprska Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha (1,65 odstotka) in KD Group (1,47 odstotka). 

V Elektru Maribor so največji mali delničarji Pivovarna Laško Union (5,77 odstotka), Kalantia Limited (3,29 odstotka) ter Collis Plus v lasti finančnika Boruta in Neve Kuharič.

V Elektru Celje je največja spet Lahova Kalantia Limited (3,74 odstotka), sledi fiduciarni račun investicijske družbe Intercapital Securities (1,69 odstotka), nato Kuharičev Collis Plus (1,65 odstotka).

V Elektru Gorenjska so največji škofjeloško gradbeno podjetje Bau 1 v lasti Katje Demšar (1,93 odstotka), Pivovarna Laško Union (1,57 odstotka) in Kalantia Limited (1,33 odstotka).

V Elektru Primorska pa Hotel Mrak Boruta Kuhariča (2,5 odstotka), Kalantia Limited (1,28 odstotka) in medijska družba Dnevnik (0,85 odstotka).

Na današnji 28. seji skupščine Elektra Celje, d. d. so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2022 z mnenjem revizorja; pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Celje, d.d., za poslovno leto 2022 ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Na skupščini delničarjev Elektra Celje je bilo prisotnega 89,3 odstotkov zastopanega kapitala družbe, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 699.782 delnic oz. 3,31 % zastopanega kapitala na skupščini.

Celje, 31.08.2023

Delničarji so se seznanili z bilančno izgubo v višini 2.023.698,00 ER v poslovnem letu 2022 in podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za opravljeno delo v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila s potekom štiri letnega mandata članov nadzornega sveta, predstavnikov zaposlenih in seznanila z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta predstavnikov zaposlenih. Skupščina je imenovala tudi nove člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

Poslovanje družbe v letu 2022 je bilo močno zaznamovano s sprejetim Zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Kljub izvedenim ukrepom za obvladovanje posledic interventnega zakona je družba poslovno leto zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 4.226.339 EUR. Bilančna izguba za poslovno leto znaša 2.023.698 EUR in ostane nepokrita.

Knjigovodske vrednost delnice ECEG je na dan 31.12.2022 znašala 9,45 EUR.

Delničarji so odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu in s tem potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila, da je dne 17. 9. 2022 potekel štiri letni mandat članoma nadzornega sveta,  predstavnikoma delavcev g. Miranu Ajdniku in g. Janku Času. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Andreasa Repšeta z dne 18. 9. 2022, ki mu je z dne 23. 11. 2022 mandat na osnovi odstopne izjave prenehal. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Jožeta Mravlaka z dne 18. 9. 2022 in g. Mateja Coklina z dne 5. 12. 2022.

Na današnji skupščini so delničarji na predlog Slovenskega državnega holdinga, d. d. izglasovali predčasni odpoklic članov nadzornega sveta g. Boštjana Leskovarja, g. Dejana Žoharja in g. Marijana Papeža in za mandatno obdobje 4 let, s pričetkom mandata 1. 9. 2023, za člane nadzornega sveta izvolili g. Marjana Strnada, g. Klemna Srno in go. Simono Felser.

Delničarji družbe Elektro Maribor so se danes sestali na 30. redni seji skupščine družbe, udeležba je bila nekaj več kot 86 %. Skupščina se je seznanili z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 1,63 % na skupščini prisotnega kapitala oz. 469.916 delnic.

Maribor, 25.08.2023

Seznanitev z rezultati leta 2022, nadzorni svet z razrešnico za poslovno leto 2022

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Maribor d.d. in skupine Elektro Maribor za poslovno leto 2022 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022.

Kljub dobičku delničarji brez dividende, najavljena izpodbojna tožba

Družba Elektro Maribor, ki je imela 765 zaposlenih konec leta 2022 in je poslovno leto 2022 zaključila uspešno, s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijonov evrov. Čisti poslovni izid skupine Elektro Maribor je znašal 5,9 milijonov evrov. Vrednost investicijskih vlaganj je znašala 28,8 milijonov evra. Na skupščini ni bil izglasovan predlog, da se bilančni dobiček v višini 3.001.077,18 evrov deli za izplačilo dividend, tako da dobiček ostaja v družb, ker je proti temu predlogu glasoval večinski delničar SDH v imenu Republike Slovenije in KAD-a in s tem zavrnil predlagani sklep z 93,87 % večino. Ker delitev dobička v obliki dividend ni bila izglasovana, je bila najavljena izpodbojna tožba s strani manjšinskega delničarja Elektro Maribor d.d.

ZUOPVCE družbi Elektro Maribor odnesel 16 milijonov prihodkov

Na poslovni izid je negativno vplival trimesečni izpad prihodkov družbe v višini 16 mio EUR, ki je bil posledica Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki so jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja. V predstavitvi so na skupščini tudi povedali, da je družba Elektro Maribor d.d. skupaj z drugimi 4 EDP vložila zahtevo za presojo ustavnosti ZUOPVEC že lani, ki pa je bila 20. septembra 2022 s strani US RS zavržena. Sedaj pa so v Elektro Maribor d.d. skupaj z ostalimi 4 EDP vložili predlog za mirno rešitev spora pred Državno odvetništvo (podobno ko je to storil Petrol). V kolikor ne bodo uspešni, pa so izpostavili, da bo EDP-ji uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito interesov družbe in njenih delničarjev za povračilo izpadlih prihodkov iz naslova ZUOPVCE. Pozitivno je na poslovni izid vplival zaključen postopek prodaje poslovnih deležev v višini 51 odstotkov v hčerinski družbi Energija plus d.o.o.

Priključna moč odjemalcev največja doslej

Konec leta 2022 je imela družba 17.124 kilometrov elektrodistribucijskega omrežja, od tega več kot 55 odstotkov podzemnih vodov in 74 odstotkov izoliranih vodov. Število uporabnikov priključenih na distribucijsko omrežje je konec leta 2022 znašalo 224.450. Priključna moč odjemalcev je bila največja doslej in je znašala 3.315 MW, kar je za 44 MW več kot v preteklem letu. Distribuirali so 2.282 GWh električne energije, kar je za 1,4 odstotka manj kot leto prej. Konec leta 2022 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključenih že 8.667 proizvodnih virov, kar je 59 odstotkov več kot leto pred tem. V letu 2022 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2022 so izdali 5.800 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, kar je za 101 odstotkov več kot leto prej.

V Ptuju v Grand hotelu Primus je potekala skupščina delničarjev Save Turizem, d.d., na kateri je bilo prisotnih 53.904.978 delnic oz. 95,55 % osnovnega kapitala. Skupščine se je poleg večinskega lastnika Save d.d. udeležil se predsednik Društva MDS Rajko Stanković.

Ptuj, 24.07.2023

Skupščina se je seznanila z lanskoletnim poslovanjem

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom družbe Sava Turizem d.d. za leto 2022, s Poročilom nadzornega sveta družbe Sava Turizem d.d. o delu nadzornega sveta za leto 2022, o preveritvi poročila družbe Sava Turizem d.d.. z mnenjem nadzornega sveta o revidiranem poročilu družbe Sava Turizem d.d. za leto 2022 ter o preveritvi poročila uprave o razmerjih s povezanimi družbami za leto 2022, z mnenjem nadzornega sveta o revidiranem poročilu uprave o razmerjih s povezanimi družbami za leto 2022.

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarji za enkrat brez dividend

Kljub številnim izzivom je leto 2022 bilo za družbo najuspešnejše do sedaj. On realizirani prodaji 106,7 mio EUR, je družba dosegla 12,7 mio  čistega dobička. Prav tako pa je investirala 8 mio za posodobitve svojih kapacitet. Bilančnega dobička zaradi prejete pomoči za energente skupščina ni delila in bo predvidoma sklicana nova skupščina v začetku januarja 2024, ki bo o tem odločala. Prav tako je skupščina podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe.

Skupščina se je seznanila z odstopom člana nadzornega sveta in izvolitvijo novega člana predstavnika kapitala.

Skupščina se je seznanila z odstopom Aleša Škobrneta  in za novega člana nadzornega sveta Save Turizem d.d. izvolila Klemna Babnika, ki je trenutno zaposlen kot vodja kabineta Ministra za finance. Trenutno je že član Nadzornega sveta Save, d.d., (krovne družbe) in nadzornega sveta Pozavarovalnice Save (Save Re) d.d.

Seznanitev z izvolitvijo članov nadzornega sveta predstavnikov delavcev.

Skupščina se je seznanila z izvolitvijo Tomislava Sabe in Andreja Regorška kot predstavnika delavcev v nadzornem svetu družbe.

Današnja skupščina družbe Frizarti je zopet minila brez vsebisnkih pojasnil direktorice Stanke Božnar glede odprodaj dela nepremičnin in reševanja domneve insolventnosti družbe Česalnice Ljubljana ,d.d., katere 98,58% lastnik je družba Frizarti d.d. ter neupravičenega odvzema glasovalnih pravic 20,26 % lastniku družbe Frizarti d.d., ki ga je na skupščini zastopala Odvetniška pisarna Matjaža Titana in brez vsakršnega odgovora o porabi sredstev od prejete kupnine za odprodane dele salonov v Ljubljani. Zato so bile napovedane številne izpodbojne tožbe.

Ljubljana, 14.07.2023

Skupščina se seznanila z letnim poročilom in pokrivanju bilančne izgube za leto 2022 in podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Prav tako je skupščina izvolila tri nove člane nadzornega sveta, ki so po meri večinske lastnice in direktorice družbe Frizarti d.d. in direktorice družbe Česalnice d.d. ga Stanke Božnar.

Na skupščini Frizarti d.d. na predlog delničarke in predsednice NS Frizarti, d.d., ni bil izglasovan sklep o dokapitalizaciji, ki je potrebna za takojšnje pokrivanje izgube in preprečitev insolvenčnih postopkov in obnovo in revitalizacijo salonov ter opreme.

Delničarka in predsednica NS Frizarti, d.d., Stanka Kamin, ki se zaveda zakonskih obveznosti skladno z določili 14. člena ZFPPIPP je na to dejstvo (domnevo insolventnosti) in razkrito odprodajo premoženja (1/3 salona Trubarjeva 4 in ½ salona na Dunajska 15) ter neurejeno ZK stanje sedeža družba (Dunajska 129) je preko pravnega pooblaščenca opozorila Stanko Božnar na domnevo insolventnosti, kakor tudi ostali dve članici nadzornega sveta Frizarti, d.d., ki pa vsa ta opozorila namerno preslišita, saj očitno brezpogojno podpirata delovanje Stanke Božnar, ki pa ni v interesu delnilčarjev Frizartija d.d., saj je naložba v Česalnice Ljubljana, d.d., edino premoženje vseh delničarjev Frizartija d.d.

Stanka Kamin kot odgovorna lastnica in predsednica NS Frizarti d.d. je predlagala, da se opravi odprta dokapitalizacija (lahko sodelujejo vsi obstoječi delničarji) Frizartija d.d., ki nato s tem zbranim kapitalom nemudoma dokapitalizirajo Česalnice Ljubljana ,d.d., in s tem preprečijo morebitne insolventne postopke (stečaj) in ohranitev delovnih mest zaposlenih ter tudi sredstva za prepotrebno obnovo vseh salonov, ki so v primerjavi s konkurenco obstali v nekem drugem stoletju.

Predlagani sklep za skupščino Frizartija, d.d., povzemamo v pomembnem vsebinskem delu:

“Osnovni kapital družbe, ki ob sprejetju tega sklepa znaša 117.193,68 EUR in je razdeljen na 28.104 navadnih delnic, se poveča za največ 117.193,68 EUR na največ 234.387,36 EUR z izdajo novih delnic, ki tvorijo isti razred z že izdanimi delnicami.

Povečanje osnovnega kapitala v znesku največ 117.193,68 EUR se izvede z izdajo največ 28.104 novih navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic za denarne vložke, pri čemer znaša prodajna cena (emisijski znesek) ene delnice 8,34 EUR (kar je dvakratnik pripadajočega zneska delnice v osnovnem kapitalu – 4,17 EUR).”

Objavljene bilance družbe Česalnice Ljubljana, d.d. za leto 2022 izkazujejo izgubo v višini 152.604,43 EUR,

Pregled poslovanja Česalnic Ljubljana, d.d., od leta 2016 do 2022

Glede poslovanja družbe Česalnice Ljubljana, d.d.: Iz javno objavljenega letnega poročila družbe za leto 2022  izhaja, da za družbo Česalnice Ljubljana d.d. že lahko velja domneva insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP, saj je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami (ki na dan 31.12.2022 skupaj znašajo 152.601,43 EUR) dosegla polovico osnovnega kapitala (osnovni kapital znaša 142.545,00 EUR) in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

Sklep o posebni reviziji odprodaje dela nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana ter preveritev zemljiško knjižne urejenosti poslovnega prostora na Dunajski cesti 129 v Ljubljani – imenovanje posebnega revizorja in pooblaščenca delničarjev družbe Frizarti, d.d. ni bil izglasovan.

Delničarka družbe Stanka Kamin je predlagala, da skupščina družbe imenuje posebnega revizorja Constantia Primia d.o.o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana za izvedbo posebne revizije v skladu z določili 318. člena ZGD-1 in Stališčem 20 – Posebne revizije, sprejetim s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). V okviru posebne revizije se izvede celoviti pregled vseh dejanj in postopkov organov vodenja ga. Stanke Božnar  kot predsednice uprave oz. direktorice Frizarti d.d. in kot predsednice uprave oz. direktorice Česalnice Ljubljana d.d. in 5 oseb, ki so v organih nadzora obeh družb zaradi suma opustitve dolžnosti nadzora in opustitev dolžnosti skrbnega gospodarstvenika.

Predlagala je tudi, da skupščina družbe Frizarti, družba za upravljanje, d.d., kot delničar družbe Česalnica d.d., zahteva, da družba Česalnica Ljubljana, d.d., katere 98, 58 % lastnik je družba Frizarti, d. d., zagotovi posebnemu revizorju, družbi CONSTANTIA PRIMIA d.o.o., zaradi preveritve poslov prodaje, vključno z uporabo prejete kupnine za odprodani del nepremičnine na lokaciji Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana ter prodaje dela nepremičnine na lokaciji Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in vso dokumentacijo zaradi preveritve neurejenega zemljiško knjižnega stanja na Dunajski cesti 129, 1000 Ljubljana takoj po sprejetju tega sklepa.

Posebna revizija bi se izvedla v skladu z določili 318. člena ZGD-1 in Stališčem 20 – Posebne revizije, sprejetim s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). V okviru posebne revizije se izvede celoviti pregled vseh dejanj poslovodstva povezanih s prodajo omenjenih nepremičnin, skupaj s pregledom porabe, v okviru prodajnih poslov, pridobljene kupnine

Posebni revizor postopke prične najkasneje v prvi polovici septembra 2023 in poroča o Posebnem revizorjevem poročilu najkasneje na prvi redni skupščini leta 2024.

Skupščina tudi ni imenovala odvetniško pisarno Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, za posebnega pooblaščenca (zastopnika), ki bi osnovi ugotovitev posebne revizije v skladu z določili 327. člena ZGD-1 v šestih mesecih od seznanitve z ugotovitvami vloži tožbo za povrnitev škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in nadzora.

Družba Frizarti d.d. je 98,52 % lastnica Česalnic Ljubljana, d.d., in edino premoženje družbe je naložba v Česalnice Ljubljana d.d., ki je v bilancah ovrednotena v višini nekaj več kot 277.000,00 EUR.

Naložba v družbo Česalnice Ljubljana, d.d. predstavlja edino premoženje družbe FRIZARTI družba za upravljanje d.d., Dunajska cesta 129, Ljubljana. Iz javno objavljene bilance družbe Česalnice Ljubljana d.d. za leto 2022 izhaja, da je le-ta insolventna, saj skupni dolgovi presegajo polovico osnovnega kapitala 142.545,00 EUR in družba ima 54.040,65 EUR kapitalskih rezerv, ki bi zadoščale za pokrivanje tekoče bilančne izgube v višini 16.206,79 EUR, prenesene bilančne izgube iz preteklih let pa znašajo 136.394,64 EUR, torej skupaj na dan 31.12.2022 bilančna izguba znaša 152.601,43 EUR. Kapital družbe Česalnice Ljubljana d.d. na dan 31.12.2022 znaša samo še 43.984,22 EUR, knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2022 pa znaša le še 1,54 EUR.

Pri tem delničarjem ne donedavni predsednici NS Frizartija, d.d., ga, Stanki Kamin, ne ostalim delničarjem, ni znano kam je bila porabljena prejeta kupnina v skupni višini 338.000,00 EUR od prodaje malo manj kot polovica lokala na Dunajski cesti 15 za ceno 113.000,00 EUR konec leta 2022 in konec januarja 2023 še odprodaja 1/3 lokala na Trubarjevi ulici 4 za ceno 225.000,00 EUR. Prav tako je predsednica NS Frizarti, d.d., ob pravni pomoči odvetnika in Društva MDS ugotovila na osnovi izjave upravnika AKTIVA, da sedež družbe Frizarti, d.d. nikoli ni bil zemljiško knjižno v lasti Česalnic Ljubljana d.d., zadnji vpogled v ZK listine je bil opravljen dne 11.05.2023, še več namembnost poslovnega prostora v izmeri 45 m² ni storitvena dejavnost ampak za gostilne in restavracije. Pri tem je pomanjkljivo, da se v Salone ne vlaga, čeprav je tako vlaganje lani vsaj dvakrat predlagala donedavna predsednica NS Frizarti, d.d.

Prav tako je skupščina zavrnila zahtevo delničarke, za predstavitve postopka prodaje in porabe kupnine od odprodaje dela nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana ter pojasnitev neurejenosti zemljiško knjižne stanja in namembnosti poslovnega prostora (salona) na Dunajski cesti 129 v Ljubljani.

Kljub pozivu pooblaščenca delničarjev Rajka Stankovića direktorica Stanka Božnar skupščini Frizartija, d.d., ni želela skupščini pokazati oz. pojasni:

• kopijo javne objave prodajnega poziva zainteresiranim kupcem za dele nepremičnin na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana,
• cenitve vrednosti za dele nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana,
• poročilo o postopku izbora kupca za odprodajo dela nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in dela nepremičnine na naslovu Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana,
• dokumente o pridobitvi lastništvu in zemljiško knjižni urejenosti ter potrdilo namembnosti poslovnega prostora (salona) na Dunajski cesti 129 v Ljubljani.
• Poročilo o prejemu in porabi prejete kupnine ter stanje finančnih sredstev na TRR Česalnic Ljubljana, d.d., do vključno 09.06.2023 – to je do dneva sklica 25. skupščine Frizarti d.d.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 13. julij 2023 Stran: 4  

Zreška družba dobila polovico novih nadzornikov Rošade v nadzornem svetu Uniorja

Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič ostaja član nadzornega sveta Uniorja. Nadzornika zreške družbe pa od seje skupščine delničarjev, ki je bila minuli teden, nista več Franc Dover in Andreja Potočnik. Oba sta bila v nadzorni svet imenovana v času prejšnje vlade. Poleg Subotiča bodo po novem kot predstavniki delničarjev delo Uniorjeve uprave nadzirali še Robert Vuga, Marijan Penšek in Katja Potočar. Vse tri je v nadzorni svet predlagala Slovenska odškodninska družba (SDH), ki je s 40-odstotnim deležem največja lastnica Uniorja. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali. 

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija 2021, 4-letni mandat se jim je začel decembra isto leto. Dover, ki je direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila pred časom poslanka stranke SMC in nato v prejšnji vladi tesna sodelavka gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev se pred dvema letoma s takšno sestavo nadzornega sveta ni strinjala in jo je ocenila kot preveč politično. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Boštjan Napast je lani odstopil in bil potem nekaj časa predsednik uprave Luke Koper, lastniki so nato namesto njega decembra lani v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. V začetku letošnjega junija je odstopila še Simona Razvornik Škofič, ki je v nadzornem svetu zastopala Slovenski državni holding.

Poskusila je ponovno

Skupina malih delničarjev, ki so jo sestavih Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mah delničarji Slovenije ter ima skupaj malo več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja, je na letošnji seji skupščine delničarjev poskusila ponovno. Zahtevala je odpoklic Franca Doverja in Andreje Potočnik ter na njuno mesto in namesto Simone Razvornik Škofič predlagala svoje kandidate.

Za nove člane nadzornega sveta je predlagala Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, ki je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021, dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, ter Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel in vidnejšega člana Gibanja Svoboda. Pred sejo so mah delničarji svoj predlog spremenili. Namesto Mačkoška, ki mu Zakon o SDH prepoveduje, da bi kot član izvršilnega lokalnega odbora stranke bil član nadzornega sveta v družbi, kjer je država večinska lastnica, so za novega nadzornika predlagali Antona Ropa.

Obveljal predlog SDH 

Delničarji so z večino glasov podprli predlog o odpoklicu Doverja in Potočnikove, ki sta očitke na račun slabega dela nadzornega sveta, povezane z zadevo Rhydcon, lansko okoljsko nesrečo v Uniorju in reprogramom bančnih posojil, zavrnila. Potočnikova, za razrešitev katere je glasovalo 90 odstotkov prisotnih delničarjev, jih je označila celo kot nesmiselne. S svojimi predlogi, povezanimi s spremembami v nadzornem svetu, je skupina malih delničarjev uspela le deloma. SDH je namreč na sejo prišel s svojim predlogom novih nadzornikov, ki je dobil skoraj 100-odstotno podporo. Torej je zanj glasovala tudi skupina malih delničarjev. Njihov pooblaščenec na seji Rajko Stankovič sicer pravi, da s takšnim izidom niso zadovoljni. »Ni prav, da ima SDH, ki je lastnik 40 odstotkov Uniorja, zdaj med štirimi člani nadzornega sveta, ki zastopajo kapital, kar tri svoje predstavnike,« poudarja.

Namesto Simone Razvornik Škofič je po novem v Uniorjevem nadzornem svetu Robert Vuga, ki vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Pred časom je delal tudi v Adrii Airways, zato ga nekateri povezujejo s finančnim ministrom Klemenom Boštjančičem. Izpraznjeni mesti Doverja in Potočnikove sta zasedla Marijan Penšek, nekdanji višji svetovalec uprave v Gorenju in sodelavec Žige Debeljaka, ki je od lani predsednik uprave SDH, ter širši javnosti manj znana ljubljanska odvetnica Katja Potočar.

Četrti član nadzornega sveta ostaja Tomaž Subotič. Zdaj že nekdanji nadzorni svet je zahteval njegov odpoklic, ker naj bi v času, ko tega ne bi smel, trgoval z delnicami Uniorja. Subotič je vse očitke zavrnil, a se lastnikom očitno niso zdeli v celoti utemeljeni. Za njegov odpoklic je namreč glasovalo 67 odstotkov prisotnih delničarjev, a je kljub temu to bilo premalo, da bi se Subotič, ki je z malo manj kot 3-odstotnim deležem peti največji lastnik Uniorja, poslovil od nadzorništva. Zakon namreč določa, da je za sklep o odpoklicu člana nadzornega sveta pred iztekom mandata potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov.

Zaradi Rhydcona znova na sodišče

Skupina malih delničarjev je napovedala izpodbojno tožbo, ker ni bil sprejet njen sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki bi celovito pregledal posle z delnicami Uniorja pred več kot desetimi leti, v katere je bilo vpleteno šmarsko podjetje Rhydcon. Kot je dejal Stankovič, bi mali delničarji radi dokončno raziskali ta posel, predvsem pa izvedeli, kdo je kriv za posel, ki naj bi Uniorju povzročil štiri milijone evrov škode. Zato bodo z izpodbojno tožbo zadevo prepustili v presojo sodišču.

Je zdaj na vrsti uprava?

Na vprašanje, ali bo zamenjavi večine nadzornikov sledila še zamenjava uprave, Rajko Stankovič odgovarja, da dopušča tudi to možnost. Vendar se zamenjava naj ne bi zgodila kmalu, če se sploh bo, predvsem pa se mora najprej konstituirati nov nadzorni svet. ' Vsi očitki, ki jih je skupina malih delničarjev uperila proti nadzornemu svetu, so pravzaprav uperjeni tudi proti upravi Uniorja. To velja tako za zadevo Rhydcon kot za nepravočasno obveščanje ob okoljski nesreči, predvsem pa za očitke o zelo poznem podpisu novih pogodb z bankami o reprogramiranju posojil, za katera bo zdaj podjetje moralo plačevati 7,35-odstotno obrestno mero, kar bo na leto, je izračunal eden od delničarjev, zneslo 4 do 5 milijonov evrov obresti. »To je zelo zaskrbljujoče,« pravi Stankovič, ki poudarja, da razdolževanje Uniorja v času, odkar ga vodi Darko Hrastnik, ni takšno, kot bi moralo biti. Upravi tudi očita, da delničarji že od leta 2007 niso dobili dividend.

Upravi lani višje plače

Upravi lani višje plače Delničarji Uniorja so se na seji seznanili s poročilom o prejemkih uprave in nadzornega sveta v letu 2022 in ga tudi potrdili. Plača uprave se je lani zvišala za 10 odstotkov. Kot je razvidno iz zapisanega, predsednik uprave Darko Hrastnik in njen član Branko Brečko tudi lani nista bila deležna tako imenovanega spremenljivega dela plače, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja družbe in lahko znaša do 60 odstotkov osnovne plače. Z zakonsko določenimi dodatki je lani Darko Hrastnik dobil malo več kot 85 tisoč evrov neto prejemkov, letno neto plačilo Branku Brečku je znašalo malo manj kot 83 tisoč evrov. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih, ki niso direktorji, je lani znašala 2.200 evrov.

In koliko denarja je lani članstvo v nadzornem svetu prineslo odstavljenima Francu Doverju in Andreji Potočnik? Oba sta za svoje delo dobila približno 16 tisoč evrov neto. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali.