Društvo MDS

Na današnji skupščini so delničarji Uniorja iz nadzornega sveta odpoklicali Franca Dovra in Andrejo Potočnik, namesto njiju pa imenovali Marjana Penška in Katjo Potočar. Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic, neposredno po skupščini pa je odstopil iz nadzornega sveta Mariborske livarne Maribor, ki ga je pred tem vodil. Predsednik Društva MDS Rajko Stankovič je na skupščini zastopal 272.677 delnic oz. cca 15 % prisotnega kapitala na skupščini.

Zreče, 05.07.2023

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarji že 16 let brez dividende

Po obravnavi letnega poročila so delničarji namenili kar nekaj kritik upravi in nadzornemu svetu, ki jih na kratko lahko strnemo tako, da niso zadovoljni s stopnjo razdolževanja v preteklih leti, zaradi prepoznega refinanciranja dolga bomo delničarji letno plačevali 4 do 5 mio obresti za posojila več, kot bi to ob pravočasnem refinanciranju.

Prav tako delničarji niso zadovoljni zaradi prepoznega obveščanja ob okolijski nesreči in opozori na nedopustno  prakso uprave, ki večkrat pomembne in ključne informacije, ne posreduje prontno oz takoj članom nadzornega sveta, tako je uprava v zadnjem primeru nadzorni svet obvestila šele 20 dni po dogodku.

Prav tako so delničarji zahtevali, da se bolj jasno objavi za katerega naložbe je bil porabljen denar v preteklem letu in za kaj se bo porabil letos. Izrazili so tudi pričakovanje, da se bo od morebitnega denarja prejetega od prodaj naložb večina najprej namenila za razdolževanje in s tem za nižje obresti financiranja preostalega dolga.

Skupščina je tudi potrdila razrešnico za delo upravi in nadzornemu svetu v lanskem letu ter odločila, da vseh 14,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička ostane nerazporejenega.

Delničarji zavrnili posebno revizijo, Društvo MDS s sopodpisniki na sodišče po sodno pooblastilo

Ker so delničarji Uniorja zavrnili sklep o izredni reviziji poslov družbe Rhydcon in imenovanju posebnega pooblaščenca pravne stroke, bo Društvo MDS skupaj s sopodpisniki manjšinsko pravico uveljavljalo s tožbo preko sodišča.

V zahtevi za razširitev dnevnega reda z omenjeno točko smo med drugim navedli, da je Unior zaradi izgubljenih tožb in s tem povezanih neugodnih izvensodnih poravnav plačal približno štiri milijone evrov družbi Rhydcon, a za to ni prevzel nihče odgovornosti.

Dr. Tomaž Subotič ostaja nadzornik

Skupščina je prisluhnila argumentom, ki so bili predstavljeni proti odpoklicu še enega nadzornika dr. Tomaža Subotiča, tako da ta še naprej ostaja nadzornik družbe Unior. Neposredno po objavi skupščine smo na družbo Unior naslovili nasprotni predlog, kjer smo navedli sledeča dejstva, ki ne pred in ne na sami skupščini niso bila zanikana s strani uprave ali nadzornega sveta družbe, zato jih v celoti povzemamo še enkrat.

Iz pojasnil dr. Subotiča, h katerim s strani družbe Unior d.d. nismo prejeli nobenega nasprotnega dokaza, (zaradi česar jih glede na svoje izkušnje in poznavanje področja sprejemamo kot v celoti ustrezna), izhaja:

1. da dr. Tomaž Subotič ni zlorabil ne svojega položaja člana nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. ne morebitnih notranjih informacij, ker tudi na dan sklenitve poslov (31.03.2023), čeprav borznemu posredniku naročila za prodajo ni dal šele tega dne, temveč že prej, ni razpolagal z nobenimi notranjimi informacijami, temveč samo z informacijami, ki so bile javno dostopne. Dr. Subotič je prve informacije o poslovanju družbe UNIOR d.d. prejel šele 06.04.2023, torej tako po sklenitvi posla prodaje delnic s strani borznega posrednika, kot tudi po poravnavi tega posla dne 04.04.2023;
2. da je dr. Tomaž Subotič o dne 31.03.2023 sklenjenem poslu že dne 07.04.2023 (torej v roku tedna dni po sklenitvi posla oz. v roku 3 dni po poravnavi posla) obvestil tako samo družbo UNIOR d.d., istega dne pa je obvestil tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in do dneva
3. da je po poslih, ki jih je za račun družbe Intertrade CS, a.s., oz. za račun dr. Tomaža Subotiča sklenil borzni posrednik, vrednost delnice družbe UNIOR d.d. zrastla in ne padla, kar dodatno izkazuje, da ni šlo zlorabo, obenem pa družbi UNIOR d.d. ni nastala nikakršna škoda,
4. da je borzna cena na dan 31.03.2023 prodaje bila med 10,00 in 10,10 EUR/na delnico in je nato dne 11.04.2023 zrastla na 10,50 EUR na delnico, od 21.04.2023 do 23.05.2023 pa je zrastla in se stabilizirala pri tečaju 10,70 EUR, kar dokazuje, da se dr. Tomaž Subotič ni okoristil ampak je naredil izgubo vsaj v višini 2.490,00 EUR na podatkih prodanih delnicah.
5. Še več tudi Uprava in nadzorni svet v sklicu skupščine navajata citiramo: «Iz dejanskega stanja ne izhaja, da bi se dr. Subotič s transakcijami okoristil. Cena delnice na borzi se ni znižala in je celo zrastla.«
6. da je družba UNIOR d.d. opustila dolžnost obveščanja članov nadzornega sveta in poslovodnih oseb o zaprtem trgovalnem obdobju po elektronski poti, kot je to do sedaj vedno in običajno storila in bi morala storiti tudi v prvi polovici letošnjega leta;
7. da povečani stroški za delo uprave in nadzornega sveta zaradi obravnave tega primera ne obstajajo, saj je nadzorni svet zadevo, vezano na predmetno prodajo delnic, obravnaval na rednih sejah, to vprašanje pa tudi v smislu delovanja uprave spada v okvir njenega rednega dela in obveznosti.
8. Da je dr. Tomaž Subotič še vedno lastnik 81.702 delnic UIKG in tako največji posamični delničar družbe Unior, d.d.

Skupščina je izvolila tri nove člane nadzornega sveta Unior

Po tem ko je skupščina odpoklicala ga. Andrejo Potočnik in g. Franca Dovra je na njuni mesti imenovala odvetnico Katjo Potočar in Marjana Penška ki je višji svetovalec v Gorenju, ki je vsaj po podatkih na spletu sodeč tudi član uprave podjetja za energetske rešitve Resalta.

Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic. Zaradi imenovanja v nadzorni svet Uniorja je po skupščini odstopil kot predsednik nadzornega sveta  mariborske livarne MLM.

Za časnik Finance je po skupščini g. Robert Vuga povedal, da je moral odstopiti zaradi konflikta interesov med obema družbama (obe se ukvarjata s kovačijo), predvsem pa tudi po svoji menedžerski pogodbi ne sme nadzorovati več kot ene družbe. "Poleg rednega dela ne morem dovolj angažirano in učinkovito delovati več kot v enem nadzornem svetu," pravi Vuga, ki je nedavno v multinacionalki E.G.O. prevzel novo funkcijo operativnega vodje za mehatroniko, debeloplastno tehnologijo in plin in se s tem poslovil tudi s čela cerkljanske Ete.

Na današnji 30. redni seji skupščine Elektra Ljubljana so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2022 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za leto 2022 ter prejemki uprave in članov nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022. Članom nadzornega sveta, ki so v letu 2022 opravljali to funkcijo in so na tej funkciji v času odločanja skupščine, so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Na seji skupščine delničarjev Elektra Ljubljana je bilo prisotnih 87,06 odstotkov zastopanega kapitala družbe.

Ljubljana, 26.06.2023

Preteklo leto izguba kot posledica negativnih učinkov Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov

Čisti poslovni izid, ugotovljen na dan 31. 12. 2022, je negativen v višini –6.899.651,31 EUR in je posledica sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), kjer je družba izgubila 20,5 mio načrtovanih prihodkov. Nepokrito izgubo bo družba pokrila iz pozitivnih rezultatov v prihodnjih letih. Družba aktivno vodi vse pravne aktivnosti, da bi ta dolg od države dobila poravnan bodisi po poravnavi ali pa s tožbo. Finančni dolg Elektro Ljubljana je lani zrastel na 88 mio EUR in je večji za 11 mio EUR kot leto poprej. Foto: Miha Fras VIR: spletna stran Elektro Ljubljana.

Zeleni prehod družba planira povečati sredstev za investicije

Družba skladno s strategijo zelenega prehoda namerava že letos investicije iz planiranih 41 mio EUR povečati na 51 mio EUR predvsem za delo na nizko napetostnih in srednje napetostnih objektiv in s tem bi omogočili večje priključevanje OIV, delež zavrnjenih soglasij za priključitev OIV je lani znašal 25 %.

Dodatna sredstva za investicije nameravajo dobiti iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer je za ta namen predvidenih 40 mio EUR. 

Dodatno pa planirajo pridobiti sredstva iz projekta GreenSwitch.  Jedro tega projekta so investicije v primarno energetsko infrastrukturo. S tem bi omogočili maksimalni izkoristek omrežja in razvoj SmartGrids orodij, ki zajemajo različne tehnologije, platforme in funkcionalnosti v kombinaciji s hranilniki električne energije in visoko digitaliziranimi informacijskimi sistemi.

Dva nadzornika odstopila, dva na novo izvoljena

Delničarji so se seznanili z odstopom članov nadzornega sveta mag. Davida Skornška in mag. Urške Gašperlin. Za nova člana nadzornega sveta družbe je skupščina izvolila Marjanco Molan Zalokar in mag. Davida Klariča za štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z današnjim dnem.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na 36 skupščini Telekoma Slovenije ,d.d., zastopal 4,21 % prisotnega kapitala oz. 221.005 delnic. Skupščina je izglasovala vse predlagane sklepe, razen sklepa o razporeditvi bilančnega dobička.

Ljubljana, 16.06.2023

Skupščina se je seznanila z poslovanje leta 2022

V letu 2022 je Skupina Telekom Slovenije ustvarila 659 milijona poslovnih prihodkov. EBITDA je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 216,5 milijona evrov. Investicije so bile 167,8 mio EUR.

Skupina Telekom Slovenije (v nadaljevanju tudi: STS) je v letu 2022 ustvarila 659,0 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je na ravni načrtovanega. Na mobilnem segmentu končni trg sta višje prihodke ustvarila tako Telekom Slovenije kot IPKO. Prihodki na veleprodajnem trgu so na ravni skupine višji od načrtovanih tako iz naslova domače veleprodaje kot zaradi višjih prihodkov na področju mednarodnega govornega prometa. EBITDA je višji od načrtovanega za 5,3 milijona evrov oz. za 2 % ,tudi zaradi sprejetih ukrepov stroškovne optimizacije na strani direktnih in indirektnih stroškov Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je STS leto 2022 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,5 milijona evrov, kar je za 9,6 milijona evrov več kot je bilo načrtovano. Investicije STS so v letu 2022 skupno znašale 167,8 milijona evrov, kar je za 17 % manj od načrtovanih. Investicije so bile nižje zaradi opravljene pomembne optimizacije na tem področju, ki pa je bila izvedena brez negativnih učinkov na poslovanje STS.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je postavil Karli Pinter namestnici predsednika NS sledeče vprašanja:

• zakaj so nadzorniki izvedli 42 sej NS in komisij od tega kar 17 sej NS in pri tem opozoril, da če odštejemo dopuste in praznike so bilo praktično vsak teden na seji, to obremenjuje ljudi, ki pripravljajo strokovne materiale za seje;
• zakaj so člani revizijske komisije Telekoma postali tudi revizijska komisija dveh odvisnih družb Avtente in Soline in kako lahko zagotavljajo nepristranskost članov, pri tem se ni obregnil ob sejnine, čeprav v enem dnevu tako opravijo tri seje revizijskih komisij in imajo plačano tri sejnine.

Namestnica predsednika nadzornega sveta Telekom Slovenije ga. Karla Pinter je odgovorila, da Zakon to dopušča, vsak nadzornik pa mora biti neodvisen. Glede množice sej pa je dejala, da Telekom Slovenije kompleksen subjekt in, da je na vsaki seji je veliko tem.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je postavil vprašanja še upravi:

• zakaj 5G še ne deluje v celoti?
• ali je družba res ustavila razpise za opremo 5G (po treh letih) in koliko je bilo do sedaj porabljenega, pri tem pa se je izrazil s prispodobo »kupili smo gramofon, zdaj pa ne bomo gramofonskih plošč?

Predsednik uprave Telekom Slovenije g. Boštjan Košak je odgovoril, da ne drži, da 5G ne deluje v celoti, saj ga družba Telekom Slovenije zagotavljamo že na 40 odstotkih ozemlja. Frekvence je Telekom Slovenije nabavili za dolgoročno obdobje, razvoj teče optimalno in kontinuirano. Telekom Slovenije pa da ne bom odstopil od razvoja mreže 5G in da so na stroške smo zelo pazljivi.

Uprava in NS dobila razrešnico, trije sklepi o razporeditvi bilančnega dobička brez potrebne večine

Uprava je skupaj z nadzornim svetom družbe pripravila predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2022. Skupščini delničarjev družbe, predlagata, da bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55 evrov, ostane nerazporejen, kar odstopa od uveljavljene dividendne politike v preteklosti. Razlog za takšen predlog je koriščenje pomoči za blažitev visokih cen električne energije skladno z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Zakon določa, da družbe niso upravičene do pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček. Takšno izplačilo bi torej družbi Telekom Slovenije, d.d., povzročilo obvezo vračila pomoči v trenutno ocenjeni višini 3,8 milijona evrov.

Predlog Društvo MDS za 6,00 EUR bruto dividende in drugi nasprotni predlog za 4,50 EUR dividende brez podpore, a te ni dobili niti osnovni predlog Uprave, da ostane bilančni dobiček nerazporejen

Društvo MDS je predlagalo, da se bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55, se uporabi za izplačilo dividend v višini 39.212.868,00 EUR oz. 6,00 EUR bruto na posamezno delnico, preostali del v višini 1.079,778,55 EUR ostane nerazporejen. Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 03. 01. 2024 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende bi se po predlogu izplačale 04. 01. 2024. Žal tudi NP Društva MDS ni dobil zadostne podpore.

VZMD pa je predlagal vrnitev državne pomoči in izplačilo 4,50 EUR dividende še v mesecu juniju 2023, a tudi ta nasprotni predlog ni dobil zadostne podpore.

Skupščina izbrala novega revizorja

Skupščina družbe je imenovala revizijsko družbo DELOITTE REVIZIJA d.o.o. za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025. Pri tem ga. Irma Gubanec točnega stroška ni želela razkriti a je povedela, da bo nekaj večji kot letošnji, ki je znašal 140.000,00 EUR na leto.

Skupščina je potrdila politiko prejemkov

Skupščina se je seznanila in potrdila Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije.

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 19. junij 2023 Stran: 9

Tudi Telekom Slovenije delničarjem za lani nebo izplačal dividende, saj je država »vedno proti«: njeni predstavniki niso pritisnili tipke »za« niti za enega od treh predlogov, povezanih z delitvijo 40,3 milijona evrov bilančnega dobička. Enako, torej, kot se niso znali opredeliti tudi na seji skupščine delničarjev Cinkarne Celje. Telekom letos ne sme izplačati dividende, ker je od države vzel štiri milijone evrov pomoči za znižanje stroška energentov. Lahko pa bi jih, če bi pomoč vrnil ali pa bi dividende izplačal takoj v začetku prihodnjega leta.

Taka alternativna predloga sta dali društvi malih delničarjev. MDS je predlagal, da se dividenda, šest evrov bruto na delnico, izplača tistim, ki bodo lastniki 3. januarja. Takrat namreč poteče prepoved neizplačila dividende. Toliko bi znašala tudi dividenda po načrtih družbe, če ne bi imela prepovedi izplačila. VZMD pa je predlagal nižjo dividendo, 4,5 evra bruto, že letos, ter da Telekom državi vrne pomoč. Kot rečeno: državni predstavniki so glasovali proti predlogu poslovodstva, da dividende ne izplača, ter proti obema alternativnima predlogoma za izplačilo.

Debeljak se ni prikazal

Skupščina je sicer minila precej mirno, z nekaj vprašanji delničarjev, o tem poročamo v članku na spletni strani (www.finance.si/9014211). Posebnost skupščine pa je bila, da na to - kot je to običajno na vseh zborovanjih delničarjev ni prišel predsednik nadzornega sveta Žiga Debeljak. Predsedniki nadzornikov na skupščinah družb praviloma predstavijo delo nadzornikov v minulem letu. Debeljaka, kije v zadnjih dneh pod plazom kritik, ker je SDH, ki ga vodi, podprl izplačilo dividende v SIJ, čeprav sta njegovi hčerinski družbi vzeli državno pomoč, je pri predstavitvi zamenjala njegova namestnica Karla Pinter.

Rajko Stanković – predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 6,60 % na skupščini zastopanega kapitala oz. 326.275 delnic. Skupščina je zavrnila sklepe o razporeditvi oz. delitvi bilančnega dobička, ni podala soglasja k Politiki prejemkov in zavrnila sklep o pooblastilu za nakup v sklad lastnih delnic. Društvo MDS je napovedalo izpodbojne tožbe.  

Celje, 13.06.2023

Delničarji Zavarovalnice Triglav so na današnji skupščini podprli predlog vodstva, da zavarovalnica za izplačilo dividend nameni 56,8 milijona evrov oz. 2,50 evra bruto na delnico. Za nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so imenovali Tima Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Rajko Stanković - predsednik Društva MDS je zastopal 1,84 % zastopanega kapitala oz. 320.460 delnic. 

Ljubljana, 06. junij 2023

Delničarjem dividenda 2,50 EUR, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnico  

Delničarji so se seznanili s poslovanje Zavarovalnice Triglav in njene celotne skupine v letu 2022 ter upravi in nadzornikom podelili razrešnico. Skupina Triglav je v primerjavi z letom 2021 lani povečala obseg obračunanih bruto premij za devet odstotkov na 1,5 milijarde evrov, čisti dobiček pa znižala za dva odstotka na 110,2 milijona evrov. Skupščina je potrdila tudi poročilo o prejemkih Zavarovalnice Triglav za leto 2022,.

Znesek, ki ga je skupščina izglasovala za izplačilo dividend, predstavlja nekaj več kot 50 odstotkov čistega dobička Skupine Triglav za leto 2022 in sedemodstotni dividendni donos. Dividenda bo izplačana delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo zavarovalnice 20. junija 2023.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar se je na skupščini delničarjem zahvalil za zaupanje. "Pri izplačilu dividend nas veseli, da lahko po letih, zaznamovanih z vplivi pandemije, spet izvajamo dividendno politiko na način, kot jo imamo začrtano. To pomeni, da je njeno izvajanje vzdržno za rast, razvoj in finančno stabilnost Skupine Triglav ter atraktivno za naše delničarje.".

Dva nadzornika odstopila, dva pa je skupščina izvolila

Skupščina se je seznanila tudi z odstopnima izjavama nadzornikov Branka Brečka in Petra Kavčiča ter za nova člana nadzornega sveta imenovali Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Štiriletni mandat jima bo začel teči v sredo.

Posvetovalni sklep o politiki prejemkov ni bil sprejet

Ta politika v Zavarovalnici Triglav velja in je skladna z zakonodajo, ni pa v celoti usklajena z letošnjo različico priporočil delničarja SDH, ki je bila objavljena po sklicu skupščine delničarjev Zavarovalnice Triglav zato jo bodo proučili in popravili do naslednje skupščine.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 1,60 % prisotnega kapitala oz. 197.190 delnic. Delničarji družbe Save Re, d.d. so se na skupščini seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2022, odločali o delitvi bilančnega dobička, podelili razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe, ter se seznanili s politiko prejemkov članov vodenja in nadzora družbe, ki pa žal ni bila sprejeta.

Ljubljana, 05. junij 2023

Delničarjem 1,60 EUR dividende, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnica

Skupščina je potrdila predlog Uprave in NS, da se Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2022 znaša 41.790.617,92 evra, se uporabi tako:

• Del bilančnega dobička v višini 24.796.313,60 evra se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 1,60 evra bruto na delnico in se 21. 06. 2023 izplača delničarjem, ki so na dan 20. 06. 2023 vpisani v delniško knjigo.
• Preostali del bilančnega dobička v višini 16.994.304,32 evra se ne uporabi.

Skupščina je tudi podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu.

Poslovanje leta 2022 nad načrtovanim

V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička. Kombinirani količnik skupine se je zaradi popuščanja pandemije COVID 19 pričakovano povečal in je z 90,70 % celo mnogo boljši od načrtovanega.

Zavarovalna skupina Sava je v poslovnem letu 2022 kljub zaostrenim razmeram uresničila praktično vse cilje, ki si jih je zadala v svojem poslovnem načrtu. Ustvarila je za 68,2 milijona evrov dobička po obdavčitvi, s čimer je za 13,7 odstotka presegla načrtovanega. S tem je bila dosežena visoka 14,9-odstotna donosnost lastniškega kapitala. Obseg poslovanja, merjen s kosmato premijo, v višini 774,1 milijona evrov je skupina povečala za 6,1 odstotka, k čemur sta največ prispevala odseka premoženje in pozavarovanje. V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička.

Strategija 2022 - 2027

Z novo strategijo za obdobje 2023–2027, ki jo je skupina sprejela konec leta 2022, se nadaljuje uresničevanje  poslanstva in vizije - s predanostjo in nenehnim napredkom zagotavljati varnost in kakovost življenja.

Potrditev bonitetne ocene

Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Savi Re v 2022 ponovno podelili odlično bonitetno oceno »A«, tako pa potrdili njeno kapitalsko trdnost in solventnost.

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 22. maj 2023 Stran: 10

Telekom in Cinkarna dobitka, ki ga bosta ustvarila letos, nife [oli ne bosta smela izplačati delni jčaijem Družbi smo vprašali, zakaj delničarjev nista prek Seoneta obvestila, da sta vzela državno pomoč, ki prepoveduje dividende 

Večina delničarjev Telekoma Slovenije in Cinkarne Celje je šele iz sklicev sej skupščin delničarjev izvedela, da dividend za lani družbi ne bosta izplačali, ker jima to prepoveduje zakon o pomoči za blaženje cen energentov. Zakaj družbi, ki sodita med najboljše borzne družbe, za katere veljajo najvišji standardi obveščanja delničarjev, teb o vplivu pomoči na dividendno politiko nista obvestili z objavo na Seonetu? Kdaj lahko delničarji družb sploh računajo na izplačilo dividende? Ponovimo, poslovodstvi Telekoma in Cinkarne sta delničarjem sporočili, da letos dividende kljub dobičku ne bo, ker je ne smejo izplačati, saj so od države vzeli pomoč za znižanje stroškov energentov. Izplačilo dobička je po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) prepovedano, prav tako nagrade poslovodstvu in tudi kupovanje lastnih delnic. Prepoved velja od uveljavitve zakona - to je od 28. februarja letos - in za celotno leto 2023. Prevedeno to pomeni, da Telekom in Cinkarna letos ne smeta izplačati bilančnega dobička za leto 2022, prav tako pa v prihodnjem letu ne bosta smela izplačati dividend za letošnji bilančni dobiček. Še več, po črki zakona dobička iz letošnjega leta sploh nikoli ne bodo smeli izplačati. To so društvu malih delničarjev MDS potrdili tudi v državni agenciji SPIRIT, ki izvaja zakon.

Telekom: Objava je v letnem poročilu. Cinkarna molči

A te pomembne informacije za delničarje, da so črpali državno pomoč in da dividend ne bo, ne Telekom ne Cinkarna nista javno objavila na Seonetu. V Telekomu so na naša vprašanja, zakaj delničarjev niso obvestili, odgovorili, da so to informacijo razkrili v letnem poročilu. To drži. V letnem poročilu najdemo dve razkritji o tem. Enoje na strani 231, kjer v točki o ugotovljenem bilančnem dobičku v pojasnilih razkrijejo, da zaradi prejema štirih milijonov evrov subvencije dobička - ugotovljenega bilančnega dobička je 40,29milijona evrov - ne smejo izplačati. Nato pa še na strani 263 v 47. točki, ki govori o dogodkih po datumu bilance. V tej piše, da so vlogo za subvencijo dali že 27. februarja. Letno poročilo je Telekom objavil 28. aprila, med prvomajskimi prazniki. V letnem poročilu beremo tudi, da »na prvo verzijo letnega poročila, na katero je revizor izdal poročilo neodvisnega revizorja dne 17.3.2023, nadzorni svet ni dal soglasja, zato seje letno poročilo v delu, ki se nanaša na predlog delitve dobička za leto, končano 31. decembra 2022, spremenilo«. V Telekomu menijo, da so delničarje o prepovedi izplačila dividende zaradi državne pomoči ustrezno in transparentno obvestili. Če bi v Telekomu (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 6,16 evra bruto na delnico. Njihovo tezo smo na četrtkovi skupščini Petrola preizkusili na Dariju Južni, kije velik delničar Telekoma, sodi med bolje obveščene udeležence trga kapitala. Je videl Telekomovo objavo v letnem poročilu? »Nisem, kdo pa to bere tako natančno,« je odgovoril. Iz Cinkarne odgovorov od srede nismo dobili. Smo pa omembo prejema pomoči našli tudi v letnem poročilu celjske družbe, kije bilo objavljeno 19. aprila. Omemba pomoči je na strani 246. Višine prejete pomoči niso zapisali. Na zadnji lanski dan je Cinkarna imela 25,014 milijona evrov bilančnega dobička. Če bi (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 3,1 evra bruto na delnico. Sklic seje skupščine delničarjev Cinkarne sicer vsebuje tudi predlog sklepa o pooblastilu za kupovanje lastnih delnic, ki bi veljalo od vključno 18. junija letos, 12 mesecev. Do konca letošnjega leta pa družba lastnih delnic zaradi prejete pomoči ne sme kupovati. Društvo MDS je v četrtek Cinkarni že poslalo nasprotni predlog za spremembo sklepa, iz družbe na naša vprašanja v zvezi z nakupi lastnih delnic tudi niso odgovorili.

Salomonska rešitev za lansko dividendo: zamik izplačila

Kot nam je v četrtek dejal Južna, se mu zdi sprejemljivo, da bi Telekom - kot je že predlagal MDS - dividende izplačal v začetku januarja 2024, ko se bo iztekla prepoved izplačevanja dividend za leto 2022. Enako rešitev, izplačilo dividende za lani v januarju 2024, so tudi lastnikom Cinkarne predlagali v MDS in VZMD. Da lahko o januarskem datumu za izplačilo dividende glasujejo že na letošnjih skupščinah delničarjev, so MDS potrdili na SPIRIT - tako bi se namreč izognili stroškom sklica dodatne seje skupščine. Pozor, letošnjega dobička ne bo možno izplačati nikoli Niso pa ne na Telekomu ne v Cinkarni odgovorili na vprašanje, ali bodo pomoč vrnili, da bodo lastnikom sploh lahko izplačali dobiček, ki ga bodo ustvarili letos. Zakon namreč eksplicitno prepoveduje izplačilo dobička iz leta 2023 kadarkoli - razen če prejemnik pomoči to vrne. Da zakon bere mo prav, so v pojasnilih MDS potrdili v SPIRIT.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Sreda, 26. april 2023 Stran: 4

Lanski bilančni dobiček Cinkarne Celje naj bi letos ostal nerazporejen

Kljub rekordnemu dobičku brez dividend? Dan pred odločilnim krogom pogajanj, v katerem so uprava in podjetniška sindikata sklenili dogovor o zvišanju osnovnih plač in so sindikalisti preklicali stavko, sta vodstvo in nadzorni svet Cinkarne Celje sprejela odločitev, da bosta lastnikom družbe predlagala, naj se letos odpovedo dividendam. Takšen predlog, ki je marsikoga presenetil, saj je cinkarna lani imela rekorden dobiček, naj ne bi bil povezan z napovedano stavko. 

V pojasnilu svojega predloga, ki je objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze, sta namreč uprava in nadzorni svet zapisala, da je družba v letu 2023 prejemnik pomoči v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Zakon določa, da mora družba, ki je uveljavila pomoč, v primeru, da v letu 2023 ali za leto 2023 izplača dobiček, kupi lastne delnice ali lastne poslovne deleže, izplača nagrade poslovodstvu za poslovno uspešnost, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta državna sredstva mora vrniti v tridesetih dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izguba državne pomoči, ki bi v enem letu znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkarno pomenila večjo premoženjsko škodo, sta ugotovila uprava in nadzorni svet. Ko sta tehtala pravice delničarjeva eni strani in dobrobit družbe na drugi, sta ugotovila, da je pomembnejša dobrobit družbe. Izguba državnega denarja bi vplivala tudi na ekonomski položaj delničarjev. Glede na takšne razmere je nujno, sta še zapisala uprava in nadzorni svet, da si delničarji letos ne razdelijo del lanskega dobička. Če se bodo okoliščine spremenile, bosta sklicala novo sejo skupščine. 

Mali delničarji se ne strinjajo

Cinkarna Celje je lani imela 43,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 31 odstotkov več kot predlani in največ v njeni zgodovini. Uprava in nadzorni svet sta oblikovala bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov, ki naj, kot predlagata, ostane nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je že pozvalo upravo in nadzorni svet cinkarne, naj spremenita takšen sklep, ter predlagalo, da družba za dividende nameni 21,6 milijona evrov. »Argumenti uprave in nadzornega sveta ne zdržijo nobene resne finančne presoje, saj bi zaradi morebitnega vračila prejete državne pomoči po podatkih, ki veljajo za zadnji dan lanskega leta, samo na transakcijskem računu ostalo cinkarni malo več kot 38 milijonov evrov,« je povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Društvo MDS se s predlogom o delitvi dobička ni strinjalo tudi lani, ko naj bi v cinkarni za dividende namenili 16,4 milijona evrov od skupno 25 milijonov evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bi znašala 21 evrov. Društvo je predlagalo, naj družba za dividende nameni več denarja. Na seji skupščine so delničarji z večino glasov podprli njegov predlog in cinkarna je svojim lastnikom razdelila skoraj ves predlanski bilančni dobiček, bruto dividenda na delnico je znašala 31,89 evra. Podobno kot lani se je zgodilo tudi v letih 2020 in 2021. Delničarji so na sejah skupščin vsakokrat izglasovali višjo bruto dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet. Leta 2020 so jo zvišali za malo manj kot štiri evre, leta 2021 za deset evrov.

O letošnjem poslovanju po praznikih

Cinkarna je lani ustvarila 227 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 18-odstotno rast glede na leto 2021. Konec leta je na računih imela 45 milijonov evrov. Za letos so v družbi napovedali 11-odstotni upad prihodkov in kar 85 odstotkov nižji čisti dobiček, ki naj bi znašal 5,9 milijona evrov. Ali bo letošnje poslovanje res toliko slabše od lanskega, bo morda znano že 12. maja, ko bo cinkarna objavila poročilo o poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih. Najkasneje 16. junija bo jasno, ali bodo delničarji res ostali brez dividend. Takrat se bodo namreč na redni letni seji zbrali lastniki družbe, med katerimi ima največji delež država.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  izbrisani delničarji in obvezničarji v sanaciji slovenskih bank,  Datum: Sobota, 11. marec 2023 Stran: 18

Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank, je Banka Slovenije predstavila nove zakonske predloge za rešitev tega vprašanja. Ti med drugim predvidevajo, da bi bila tožena stranka v odškodninskih postopkih poseben sklad. Predloge bodo v najkrajšem času posredovali ministrstvu za finance.

Ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih

V Banki Slovenije so še pred odločitvijo ustavnega sodišča najeli skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov pod vodstvom Mira Preka, ki je zdaj pripravila predloge za rešitev razlastitev v sanaciji bank v letih 2013 in 2014. Kot je pojasnil Prek, so se zaradi dilem, kdo naj bi plačal morebitno odškodnino razlaščenim vlagateljem, da naj država v ta namen ustanovi poseben sklad, ki bo tožena stranka v odškodninskih postopkih, Banka Slovenije in država pa bosta pri tem v pravdi nastopala kot stranska udeleženca. Poudaril je, da to ne pomeni, da bo Banka Slovenije, ki je takrat vodila postopke in izdala odločbe o izrednih ukrepih, razbremenjena odgovornosti: Če bo namreč sodišče ugotovilo, da ni ravnala skrbno, bo lahko sklad zoper njo vložil regresni zahtevek za odškodnino.

Združevanje tožb

Skupina predlaga, da bi Banka Slovenije za vsako od šestih saniranih bank na spletu objavila povzetke odločb in drugih dokumentov, tožnikom pa bi bila tako, kot je predvideval že razveljavljeni zakon, na voljo tudi virtualna podatkovna soba. Oškodovani vlagatelji bodo morali tožbo vložiti najkasneje v sedmih mesecih, sklad pa bo moral nanjo odgovoriti v šestih mesecih. Skupina predlaga tudi obvezno združevanje istovrstnih tožb, sodišče pa naj bi nato izdalo skupno sodbo. »To je novost, za katero upamo, da bo prinesla koristi tudi bolj pasivnim tožnikom, saj bo sodba veljala za vse,« je dejal Prek.

S kolegi je predlagal, da bi za te postopke določili kot pristojno le eno sodišče, saj bi se s tem izognili tveganju različnih sodnih praks. Sodišče bi morali najprej presoditi, ali obstoji obveznost povrnitve škode za posamezne kvalificirane obveznosti bank. Če bo to ugotovljeno, bodo lahko tožniki v šestih mesecih terjali odškodnino vendar le do nakupne vrednosti naložbe skupaj z zamudnimi obrestmi. O višini naj bi odločale upravne enote.

Možnost izvensodne poravnave

Predlogi skupine neposredno ne predvidevajo možnosti izvensodne poravnave, za kar se zavzema precej malih pa tudi velikih razlaščenih vlagateljev. A kot je razumeti, bo lahko zakonodajalec uredil tudi možnost alternativnih oblik reševanja sodnih sporov.

V Banki Slovenije so že večkrat poudarili, da se zavzemajo za rešitve, ki bodo tudi izvedljive, kar pomeni, da bodo v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo ter tudi našo ustavo. Vodja pravne službe Jurij Žitko je opozoril, da ti nerazrešeni dvomi iz preteklosti vnašajo nezaupanje v bančnega regulatorja. »ocenjujemo, da predlog dober pripomoček državi,« je dejal Žitko. V Banki Slovenije namreč poudarjajo, da je zdaj na potezi ministrstvo za finance oziroma vlada.

V sanaciji NLB, Nove KBM, Abanke, Banke Celje, Probanke in Factor banke je bilo razlaščenih okoli 100.000 vlagateljev, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. V sodnih postopkih naj bi se presojalo, koliko več bi morali dobiti, kakor če bi šla banka v stečaj.

Pomisleki malih delničarjev

V Društvu Mali delničarji Slovenije menijo, da zakona ne bi smelo pripravljati ministrstvo za finance, saj je njegov zakon ustavno sodišče razveljavilo. Kritični so tudi do tega, da bi bila Banka Slovenije stranski udeleženec v pravdi na strani države, neprimerno se jim zdi z sem obremenjvati upravne enote, predvsem pa se ne strinjajo, da bi odškodnina lahko dosegala največ nabavno ceno finančnih instrumentov.