NLB

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 03. 2015 Stran: 2

Še pred dobrim letom in polje centralna banka pomagala v stečaj spraviti finančni holding NFD, DZS pa branila pred upnikom NLB

Že večkrat smo naleteli na neuradne informacije, kako se Banka Slovenije vpleta v pogajanja bank upnic o reševanju posameznih dolžnikov. Na Banki Slovenije, ki jo vodi Boštjan Jazbec, so to vedno zanikali. Zdaj smo pridobili januarsko korespondenco o reševanju finančno-turistično-medijskega imperija DZS Bojana Petana, ki mu bodo banke, potem ko je kršil lani podpisani sporazum, dale novega.

Se spomnite, ko je pred meseci vodstvu NLB prekipelo in je zahtevalo, da Petan poplača 2,4-milijonskogarancijo,kijojeDZSleta2009 dal hrvaškemu Digitelu? Petan, kije bil z bankami upnicami, skupaj jih ima 18, sredi pogajanj za nov sporazum o poplačilu dolgov, ker je starega kršil, tudi garancije ni želel plačati. Svoji upnici, NLB, je nonšalantno sporočil: »Se vidimo na sodišču.«

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.

Ljubljana, 25. marec 2015

Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!

Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.

Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…

Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!

Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!

Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.

Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Bančništvo Datum: 19. 03. 2015 Stran: 3

Izbris podrejenih obveznic Tožbe zoper Banko Slovenije večinoma zavržene- Tri leta časa za vložitev odškodninskih postopkov

Ljubljana - Odločitve ustavnega sodišča o izbrisu podrejenih obveznic podržavljenih bank verjetno ni pričakovati pred letom 2016, zato so nekateri mali in veliki obvezniški osmoljenci že sprožili druge sodne postopke, ne izključujejo pa niti morebitnih odškodninskih tožb.

Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki ga je ustavno sodišče zaprosilo za pojasnila glede izbrisa, si lahko za odgovor vzame 18 mesecev časa, nato pa morajo o tem presoditi še naši ustavni sodniki. Poznavalci zato odločitve o ustavnosti spornih določil zakona o bančništvu (ZBan) ne pričakujejo pred letom 2016. Nekateri mali lastniki obveznic so na upravnem sodišču že vložili tožbe zoper Banko Slovenije glede zakonitosti samih odločb o izrednih ukrepih, ki so odredile izbris.

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 16. 03. 2015 Stran: 9

Imperij DZS ne uresničuje zavez, danih v lani podpisanem sporazumu o finančnem prestrukturiranju, imperij Bojana Petana bankam dolguje okoli 150 milijonov evrov, v sporazumu z upnicami je moral sprejeti natančno določene roke in zneske odplačil svojih dolgov. Kaj zdaj?

Teoretično neuresmcevame zavez iz sporazuma z bankami upnicami in DUTB lahko pomeni propad dogovora in stečaj DZS; ob pogoju seveda, da bi večina upnic glasovala za odpoklic kreditov. Po naših informacijah skušajo zagato zdaj rešiti s podpisom aneksa o »spregledu zavez«. Kot smo neuradno izvedeli, prvi mož DZS Bojan Petan sicer to informacijo zanika, so vse banke upnice, podpisnice sporazuma o finančnem prestrukturiranju DZS, po pogajanjih v zadnjih tednih načeloma že dale soglasje in napovedale, da bodo aneks podpisale. Dodatek k sporazumu, ki znova podaljšuje življenjsko dobo Petanovega imperija, naj bi bil predvidoma podpisan do srede. Vse druge zaveze iz sporazuma ostajajo enake, torej tudi sama veljavnost reprograma, ki se izteče leta 2016. 

V petek, 13.03.2015 je v Državnem zboru RS potekala 10. izredna seja, katere glavna tema je bil sanacija slovenskega bančnega sistema.

Za ogled 1. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Za ogled 2. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Teršek Andraž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga - Dnevnikov objektiv Datum: 14. 03. 2015 Stran: 11

Uzurpatorska dominacija bančniške elite

Renata Salecl med pisanjem o perverzijah ljubezni in sovraštva spomni na Beckovo misel, da je družba laboratorij, v katerem za rezultate nihče ni odgovoren. Prepogosto se zdi, daje res tako. Tudi ko gre za odločanje upravnih organov in sodišč o pravicah ljudi, ne le takrat, ko gre za odločanje politikov o (ne)socialnih in ekonomskih ukrepih. Na neodgovorno laboratorijsko eksperimentiranje z ljudmi marsikdo pomisli ob prevelikem številu pravno nesprejemljivih odločitev sodne veje oblasti. Upravičeno. Predvsem takrat, ko je na delu nekritično in hiperformalizirano sodniško odločanje po-golih-črkah-in-besedah, zapisanih v členih zakonov, ne oziraje se na njihov duh in smoter. Ali ne glede na besedilo ustave in konvencij. In kadar oblastne poteze, politične ali pravosodne, ki vzbujajo močan vtis o ravnanju z ljudmi kot s stvarmi, javno in za vsako ceno zagovarjajo celo visoki predstavniki sodne veje oblasti, pa naj bodo strokovne napake in neetične poteze njihovih poklicnih kolegov ali celo njih samih še tako očitne in nesprejemljive...

Medij: Finance Avtorji: Kenda Albina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 13. 03. 2015 Stran: 4

V državnem zbor u bo danes spet vroče. Poslanci se bodo lotili perečih vprašanj slovenske bančne sanacije na izredni seji, sklic katere je zahtevala skupina poslancev NSi s prvopodpisanim Matejem Toninom.

Pričakovati je razpravo o dveh sklopih bančne sanacije, in sicer:

Za ogled celotnega članka kliknite tukaj.

VIR: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

Zadnje upanje - ustavno sodišče

Izbris delnic in podrejenih obveznic zaradi krpanja bančne luknje je pokojninske družbe in sklade, ki dodatno starostno zavarujejo pol milijona ljudi, oškodoval za 32 milijonov evrov.

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 iz oddaje Točka Preloma z dne 11.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Ustavno sodišče je prejelo več zahtev za presojo ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je razlastil oziroma "postrigel" lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Med oškodovanimi se največkrat omenja sto tisoč posameznikov, ki so ob sanaciji NLB-ja, NKBM-ja, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje ostali brez skoraj 600 milijonov evrov vrednih delnic in podrejenih obveznic.

Odškodovanje pokojninskih skladov

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 03. 2015

Guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu je uspelo združiti poslance vseh barv in prepričanj. Čeprav sta se v njegov bran v zadnjih tednih postavila premier Miro Cerar in evropska komisija, so se pod zahtevo za sklic izredne seje, na kateri se bo moral Jazbec zagovarjati, podpisali vsi poslanci vseh sedmih parlamentarnih strank.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec bo moral v petek po manj kot mesecu dni ponovno na zagovor pred poslance. Na izredni seji državnega zbora, ki so jo zahtevali poslanci vseh sedmih parlamentarnih strank, bo moral med drugim podrobno pojasniti metodologijo opravljanja obremenitvenih testov v slovenskih bankah. Na podlagi te metodologije smo konec leta 2013 za sanacijo bančnega sistema namenili pet milijard evrov davkoplačevalskega denarja. A vedno bolj je očitno, da so bile predpostavke metodologije za obremenitvene teste bank – strm padec BDP in cen nepremičnin ter delnic – nerealne, posledično pa temu primerno višji tudi javni dolg in strošek za davkoplačevalce.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija z dne 06.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.