NLB

Potem ko je 1. decembra potekala javna obravnava na tematiko bančnih izbrisov na sodišču Evropske unije (EU) v  Luksemburgu, bo v četrtek, 18. februarja 2016 (ob 9.30 uri) generalno pravobranilstvo sodišča predstavilo svoje sklepne predloge na javni obravnavi Sodišča EU. V Društvu MDS upamo, da bo za tem kar najhitreje sledila sklepna odločitev Sodišča EU, zatem pa še odločitev slovenskega Ustavnega sodišča, ki z oznako absolutne prednosti o zadevi odloča od decembra 2013 dalje (za primere izbrisov v NLB, d.d., Novi KBM, d.d., Abanki Vipa, d.d., Factor banki, d.d. in Probanki, d.d.) ter od decembra 2014 dalje (za primer izbrisa v Banki Celje, d.d.).

Ljubljana, 8. december 2015

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 12. 2015 Stran: 3

Veselijo podatki o optimizaciji poslovanja, na drugi strani sence dvoma nad čistim poslovnim izidom

Še pomnite državne milijarde, vbrizgane v NLB, NKBM in Abanko? Dve leti je že od tega. Vas zanima, kako v bankah ravnajo z vašimi milijardami?

Najprej spomnimo, kaj se je zgodilo 18. decembra 2013:

• dokapitalizacija NLB v vrednosti 1,551 milijarde evrov (od tega 1,14 milijarde evrov v gotovini in 410 milijonov v obveznicah RS);
• dokapitalizacija NKBM v vrednosti 870 milijonov evrov (od tega 620 milijonov v gotovini in 250 milijonovvobveznicahRS);
• dokapitalizacija Abanke s 348 milijoni evrovgotovine.

Vse omenjene banke so dve leti po sanaciji znižale stroške poslovanja, okrepile kapitalsko ustreznost, izboljšale obrestno maržo ter se vrnile k dobičku. Pa vendar nas preteklost uči, da vsaj nekaj dvoma po treh četrtletjih rezultatov ne škodi. Državne banke so vselej konec leta oblikovale visoke rezervacije in slabile svoj kreditni portfelj, kar je vodilo v poslabše vanje poslovnega izida.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 12. 2015 Stran: 3

Evropsko sodišče Obvezniški osmoljenci zadovoljni z obravnavo

Ljubljana - Popoln izbris podrejenih finančnih instrumentov in obveznic slovenskih bank ne bi bil potreben. Tako so po včerajšnji ustni obravnavi na evropskem sodišču zatrjevali razlaščenci in njihovi zastopniki. Odvetnik Banke Slovenije Roland Grilc je ugotavljal, da se tehtnica še ni nagnila na nobeno stran.

Nase ustavno sodišče je namreč pred odločitvijo, ali so določeni členi zakona o bančništvu, ki so bili podlaga za izbris podrejenih obveznic in delnic šestih bank, skladni z ustavo, za odgovore na sedem vprašanj prosilo evropsko sodišče. Na tehtnici je izbris 600 milijonov evrov vrednih podrejenih obveznic in še delnice podržavljenih bank. Na obravnavi je vsaka stran po pričakovanju zagovarjala svoja stališča.

Vlada Alenke Bratušek je zakon o bančništvu spremenila na podlagi evropskega sporočila, ki pri državni sanaciji bank predvideva delitev bremen. Odvetnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Miha Kunič je po obravnavi za Delo povedal, da je evropska komisija na obravnavi potrdila, da bi Slovenija lahko zaprosila za drugačne ukrepe in da popoln izbris ni bil nujen. Komisija je po njegovih navedbah še potrdila, da sporočila ne bi bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo.

Nezavezujoč, a zavezujoč

Pred nekaj minutami se je končala javna obravnava v Luksemburgu, kjer je odvetnica Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), Tamara Kek zastopala imetnike obveznic bank NLB, d.d. (NLB26), Abanke Vipa, d.d. (ABVIP), Banke Celje, d.d. (BCE10, BCE11, BCE12 in BCE16) ter delničarje Banke Celje, d.d. (BCER), ki so podali svoje pooblastilo Društvu MDS. Tamara Kek je v svoji 10 minutni predstavitvi, ki je bila na voljo vsaki izmed zastopanih strank, predstavila dodatne poglede, zakaj so izvedeni ukrepi, neustavni, saj vidno posegajo v pravico do zasebne lastnine brez možnosti vlaganja pravnih sredstev. 

Po obravnavi je odvetnica Tamara Kek povedala, da je zadovoljna s predstavitvami odvetnikov, ki so zastopali interese imetnikov obveznic in delničarjev in hkrati blago rečeno bila presenečena nad izvajanjem tako slovenskega državnega pravobranilstva kot tudi najetih odvetnikov s strani Banke Slovenije, saj niso postregli z nobenim novim dejstvom, ki bi opravičeval izbris podrejencev in delničarjev.

Ljubljana in Luksemburg, 01. december 2015

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 29.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj. 

DEJAN LADIKA: Pred skoraj dvema letoma, sredi decembra leta 2013, ko je slovenska vlada z Banko Slovenije izpeljala bančno sanacijo, so lastniki podrejenih obveznic in delnic izgubili skoraj 600 milijonov evrov. Prvič objavljamo seznam tistih, ki so zaradi tako izpeljane sanacije izgubili največ. Pridobili smo podatke o razlaščencih NLB-ja, NKBM-ja, Banke Celje, Probanke in Banke factor. To kar vidite je seštevek vrednosti obveznic v teh bankah, ni pa podatkov za Abanko. Med družbami so največ izgubile Zavarovalnica Maribor, Skupna pokojninska družba in Zavarovalnica Triglav. Zanimivo je, da gre večinoma za podjetja, kjer ima posredno deleže tudi država. No precejšnji pa so tudi zneski pri posameznikih, kot vidimo celo do 3 milijone evrov. To je 10 največjih razlaščencev, med njimi so tudi nekatera znana imena. Oškodovani imetniki izbrisanih obveznic in delnic so se takoj obrnili na Ustavno sodišče, to pa je za dodatno pomoč pri razlagi zapletene pravno finančne zadeve zaprosilo sodišče Evropske unije v Luksemburgu. In v torej bo tam javna obravnava, kjer bodo svoja stališča predstavili razlaščenci, banke, ter državni akterji. Pred soočenjem v našem studiu pa si poglejmo še prispevek Vesne Zadravec.

Okoli 600 tisoč imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, ki so ob dokapitalizaciji šestih bank čez noč ostali brez več kot pol milijarde evrov premoženja, se že dobri dve leti bori za svoje pravice. V torek, 1. decembra, bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je za mnenje o izbrisu zaprosilo slovensko Ustavno sodišče, prva obravnava. Na njej bodo stališča soočili zagovorniki imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banka Slovenije, Državni svet, Državno pravobranilstvo in Evropska komisija. Kako se prizadeti imetniki papirjev pripravljajo na obravnavo, boste videli v oddaji Točka preloma (vir: RTV Slovenija).

Ljubljana, 25. november 2015

Za ogled oddaje Točka premola na RTV Slovenija z dne 25.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 11. 2015 Stran: 7

Čez slab teden, 1. decembra, je na Sodišču EU v Luksemburgu sklicana prva obravnava zaradi dve leti prej izbrisanih podrejencev. Preverili smo, kdo se je »oborožil« s kom.

Decembra 2013 je po odločbi Banke Slovenije okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic šestih bank izgubilo za okoli 600 milijonov evrov svojega premoženja. To bi - po prospektih sodeč - bilo ogroženo, če poenostavimo, le, če bi šle banke v stečaj.

A Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek sta se odločili, da bo banke rešila država. Stečajev bank NLB, NI _BM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke ni bilo. Je pa bila vložena pobuda za oceno ustavnosti. In nato se je še bolj zapletlo.

Ko žvižgač vse pokvari ...

Medij: Manager Avtorji: Smrekar Tanja,Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 11. 2015 Stran: 24

Damjan Belic, predsednik nadzornega sveta SDH o svoji neodvisnosti, političnih odločitvah in tem, da iluzijo vplivanja politikov na upravljavce ustvarjamo mediji.

Damjan Belič, pravnik z MBA, od julija zaseda eno izmed najpomembnejših mest v državi mesto prvega nadzorni ka SDH, ki upravlja 11 milijard državnega premoženja. Odloča tudi o tem, kam bomo meta li milijone, katero od državnih (zavoženih) družb bomo spet reševali davkoplačevalci. So vmes lobi stični pritiski, ali posluša politiko (ne nazadnje so ga nastavili poslanci) in vplivne posameznike pri svojih odločitvah, tudi pri kadrovanju? Zatrjuje, da ne. Pogovor objavljamo v nekoliko skrajšani razli čici, celotnega si lahko preberete na spletni strani (http://manager.finance.si/8838097).

Z Beličem smo se pogovarjali tudi o morebitni zamenjavi Janka Medje v NLB. Trdi, da o tem nič ne ve. Daje to stvar nadzornikov NLB. A lastnik je drža va, upravljavec SDH. Načeloma so proti osebnim zgodbam in maščevanjem (več na www.finance. si/ 8838055/). Ob tem ni odveč dodati, da so Beličevi nadzorniki soglasno v upravo SDH imenovali tudi Marka Jazbeca človeka, ki je sedel v upravi NLB pred prihodom Medje.

Želeli smo se pogovarjati tudi o zamenjavi prejšnje uprave SDH, saj še vedno ne vemo, zakaj sta Matej Pire in Matej Runjak morala oditi. A nam je to pre prečila piarovka Nataša Novak. So nam pa na ta vprašanja odgovorili pisno, njihove odgovore si lahko preberete na spletni strani (www.finance. si/ 8837946).

Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 10. 2015 Stran: 9

Pred prevzemom Hrvaška družba je nakazala denar za 51,55-odstotni delež enega največjih slovenskih prehranskih podjetij

Ljubljana - Hrvaška Podravka je izpolnila vse pogoje za zaprtje transakcije za pridobitev 51,55 odstotka osnovnega kapitala družbe Žito, so na spletni strani Ljubljanske borze sporočili iz Žita. Podravka mora zdaj objaviti prevzemno ponudbo za prevzem še preostalega deleža družbe.

Tako se uresničujejo napovedi, da bo Žito še ta mesec, dokončno in v celoti pa najverjetneje še pred iztekom leta v rokah hrvaških lastnikov. Naj spomnimo, da je konzorcij prodajalcev pod vodstvom Slovenskega državnega holdinga (SDH) pogodbo o prodaji več kot polovičnega deleža delnic Žita s Podravko podpisal 21. aprila letos.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 09. 2015 Stran: 4

Država je v odloku o upravljanju svojih kapitalskih naložb zapisala, da potrebujejo podjetja, v katerih je država solastnica, pa četudi manjšinska, soglasje SDH za prodajo svojih naložb. V družbah opozarjajo: gre za grob poseg države v samostojnost odločanja. Zakaj bi NLB potrebovala še soglasje SDH za denimo prodajo Trima, če pa ima za to svojo upravo in nadzornike? Sicer pa je- tudina SDH- vzvezi s tem velika zmeda. Za pojasnila smo prosili finančno ministrstvo.

Težava ni le v NLB in Trimu. Sporen zapis v odloku pomeni, povedano poenostavljeno, da morajo vse družbe, ki so v strategiji opredeljene kotstrateške (državaima večino) ali pomembne (država ima 25 odstotkov plus eno delnico), za vsako nekoliko pomembnejšo prodajo kapitalske naložbe zaprositi SDH. Torej soglasje SDH za prodajo svojih naložb po tej logiki potrebujejo denimo NLB, Triglav, Sava Re, celo Krka, Gorenje ... Pa čeprav imajo za to svoje uprave in nadzorne svete, ki so jih ne nazadnje na skupščinah izglasovali lastniki, torej tudi SDH. Poleg tega SDH ni edini lastnik teh družb.