NLB
NLB tone zaradi cerkvenih kreditov
NLB se je v kritičnem stanju znašla zaradi slepega podeljevanja kreditov izbrancem, med katere sodi tudi cerkev. V teh poslih je NLB nasedla z več 100 milijoni evrov, ki naj bi bili v veliki meri celo nezavarovani.
Za ogled posnetka pritisni na sliko ali TUKAJ.
NLB - Bo predsednik uprave NLB Božo Jašovič končno vložil odškodninske zahtevke zoper bivše poslovodstvo in nadzorni svet?
Na današnji skupščini delničarjev državne NLB, d.d., je Rajko Stanković zahteval, da sedanja Uprava in NS vložita odškodninske tožbe zoper bivše poslovodstvo pod vodstvom Marjana Kramarja in proti bivšim članom nadzornega sveta v tem času. Zahteval je tudi ugotavljanje morebitne odškodninske odgovornosti bivšega predsednika Uprave LHB Frankurt g. Zakrajška ter tedanjega NS. Predsedniku NS g. Marku Simonettiju je priporočil, da na naslednji redni skupščini (2012) po 9 letih zamenja (vključno za letom 2011) revizorsko hišo PWC. Nenavadno je tudi, da so dodatne revizije opravljali kar sodelavci PWC, pa čeprav je reden revizor tudi iz PWC, saj verjamemo, da sami sebi ne bi "gledali v skledo"?!
Ljubljana, 30.06.2011
Za ogled prispevka POP TV iz 24 ur z dne 30.06.2011 kliknite na sliko ali TUKAJ. Za ogled magnetograma celotnega prispevka pa kliknite TUKAJ.
Istrabenz je v prvih treh mesecih leta posloval z 1,3 milijona evrov čiste izgube
Medij: Finance Avtorji: Andreja Rednak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 05. 2012 Stran: 9
Holding Istrabenz je v prvih treh mesecih leta posloval z 1,3 milijona evrov čiste izgube. Holding, ki je v prisilni poravnavi od marca 2010, je s prodajo dela družbe Instalacija upnikom predčasno poplačal 29,5 milijona evrov, skupaj to pomeni 56,3 odstotka poplačanih obveznosti iz naslova glavnic do bank upnic. Istrabenz je imel konec marca za 193 milijonov evrov dolgoročnih in 2,5 milijona evrov kratkoročnih obveznosti. Trije največji lastniki so Petrol, NFD Holding in NLB.
Novi narok za stečaj Zvona ENA 9. januarja
Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 12. 12. 2011
Tokrat čakajo na odgovor uprave Zvona ENA in na zaslišanje izvedenca, ki je ugotovil, da je rešitev družbe še mogoča.
Mariborsko okrožno sodišče je narok o odločanju o stečaju finančnega holdinga Zvon Ena [ZVHR 0,01 0,00%] spet prestavilo, tokrat na 9. januar. Tokrat čakajo na odgovor uprave Zvona Ena in na zaslišanje izvedenca, ki je ugotovil, da je rešitev družbe še mogoča.
Medtem pa največja upnica Zvona Ena NLB, ki že mesece neuspešno zahteva stečaj, sodišču sporoča, da je mnenje izvedenca Franca Kolenca »neverodostojno in zgrešeno, izvedenec pa podatke uporablja pristransko in selektivno, in sicer izključno tiste podatke, ki so v korist dolžnika, odgovorom na vprašanja, pri katerih dejstva jasno kažejo na utemeljenost ugovora (stečaja, op. p.), pa se izvedenec izogne z navedbo, da vprašanja niso jasna ali jih v celoti ignorira«.
NLB čaka na svež kapital
Medij: Večer, Gospodarstvo, Datum: 28.10.2011 Avtor: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Stran: 11
Uprava je na skupščini dobila pooblastilo, da lahko izda največ 5,5 milijona novih delnic. Božo Jašovič: Banka potrebuje 400 milijonov evrov, to je več, kot zahteva evropski bančni regulator. Nadzorni svet ostaja v stari sestavi.
Skupščina NLB, na kateri so delničarji obravnavali zgolj dve točki, se je včeraj končala v dobri uri. Dogovor med največjima delničarkama, Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki zastopa slovensko državo, in belgijsko KBC, je bil tik pred začetkom skupščine vendarle delno dosežen: delničarki sta podprli dokapitalizacijo banke, AUKN pa je z vzdržanim glasom odstopila od zamenjave štirih nadzornikov, česar že pred skupščino ni podpirala KBC. Dogovora o načinu in pogojih, pod katerimi bi v lastniško strukturo NLB vstopili novi lastniki, pa očitno še ni. V Sloveniji izredno veliko insolvenčnih postopkov Delničarji, ob začetku skupščine je bilo prisotnih 85,40 odstotka delnic z glasovalno pravico, so z 99,5-odstotno podporo navzočih na skupščini sklenili, da lahko uprava v soglasju z nadzornim svetom v naslednjih petih letih z izdajo največ 5,5 milijona novih delnic z institutom odobrenega kapitala poveča osnovni kapital banke. Emisijska vrednost delnice in način dokapitalizacije sta prepuščena sklepu uprave s soglasjem nadzornega sveta.
Nadzorniki morajo kaj vedeti o bankah
Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 05. 10. 2011 Stran: 3
Odzivi guvernerja BS Marka Kranjca na čistko AUKN v NS
NLB Viceguvernerka Zadravec Caprirolo: Menjave članov NS, ki delujejo dobro, so v tem času, blago rečeno, popolnoma neprimerne - Križanič: Nisem še videl, koga je predlagala agencija
Ljubljana - »Iz tega, kar naj bi bilo obrazložitev [agencije za upravljanje kapitalskih naložb] za zamenjavo [članov nadzornega sveta NLB], ugotavljamo, da to ni nikakršna obrazložitev. To so besede, ki so zelo splošne in ne povedo, zakaj nastajajo zamenjave. V nadzornem s_vetu hočemo imeti člane, ki nekaj vedo o bankah. Osebno teh oseb ne poznam dovolj, da bi jih lahko ocenjeval, vendar obstaja nevarnost, da je znanje, vsaj pri nekaterih, premajhno,« je guverner Banke Slovenije Marko Kranjec odgovoril na vprašanje Dela, ali štirje kandidati za nove nadzornike NLB, ki jih je predlagala AUKN, imajo njegovo zaupanje.
Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, odgovorna tudi za nadzor bančnega poslovanja, je predlagano čistko AUKN med nadzorniki NLB pojasnila z besedami, da »pozna kolege, ki so zdaj v nadzornem svetu, in nedvomno so to kompetentni ljudje, strokovno usposobljeni z različnih področij. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah lahko lastniki menjajo člane nadzornih svetov po lastni presoji. Je pa treba poudariti, da je predvsem v bančnem sektorju v sedanjih zelo nestabilnih razmerah v svetu - in ko je največja pozornost investitorjev, ne samo rating agencij, usmerjena v največjo banko v Sloveniji - zelo pomembno odgovorno ravnanje lastnikov, ki ne povzroča dodatnih nepotrebnih in neutemeljenih pretresov. Menjave članov nadzornega sveta sredi mandata in ob dejstvu, da delujejo dobro, so, blago rečeno, popolnoma neprimerne v tem času,« je povedala Zadravčeva, ki je do odstopa (finančni minister Franc Križanič jo je na ministrstvu politično razrešil) vodila tudi NS NLB.
Križanič: Nisem še videl, koga je predlagala AUKN
Zadovoljni voznik tovornjaka priklopnika
Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 08. 2011 Stran: 9
Kaj danes dela Marjan Kramar, nekdanji predsednik uprave NLB
Pred dvema letoma in pol prejel milijon evrov nagrade za vodenje NLB in odšel domov v Izlake Danes za pol evra na leto predava bodočim podjetnikom - Tožba proti finančnemu ministrstvu
Zagorje - »Zdajle sem tu in čisto zadovoljen sem.« Naj seje še tako trudil, Marjan Kramar, nekdanji prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB), ni mogel skriti nezadovoljstva zaradi vprašanja, kaj trenutno počne. Bilo je na razstavi akademskega slikarja Nikolaja Beera v zagorskem regionalnem centru za razvoj. Menda seje ravno vrnil z dopusta v Dalmaciji. Dogodki na zagorski kulturni sceni - Kramar prihaja z Izlak pri Zagorju - so domala edina priložnost, ko ga je mogoče srečati. V zadnjih dveh letih in pol, odkar je iz NLB odšel z za nekatere nesramnim milijonom evrov nagrade za vodenje podjetja v obdobju 2004-2007, še manj zahaja med ljudi kot prej. Pravzaprav se zadnje čase bolj vozi.
Kadar ne predava bodočim zasavskim podjetnikom, za kar je z zasavsko razvojno agencijo RCR sklenil dveletno pogodbo za en evro, denar služi kot voznik priklopnika; najraje je na poti v tujino. A za volanom so ga videli le redki. Nekateri vedo povedati, da menda vozi za izlaškega podjetnika Jureta Lukmarja, ki pa je za Delo govorice zanikal in dejal, da je Kramar menda registriral svoje podjetje. Za katero dejavnost, ni vedel. Spet drugi trdijo, da je priklopnik menda Kramarjev, tretji pa, da je za neznanega špediterja vozil v družbi enega zagorskih prevoznikov, ki ga menda ni mogel prehvaliti: Kramar, je dejal, je eden najboljših in najbolj zanesljivih mož. Takšni pa po navadi ne sedijo doma.
NLB vztraja: Cerkveni Zvon je le še za stečaj
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 07. 2011 Stran: 20
Ljubljana - Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je v Zvonu Ena Holdingu nasedla s skoraj sto milijonov evrov, še enkrat toliko pa ima pogojnih terjatev, ni prepričal niti spremenjeni načrt finančne sanacije, v katerem jim cerkveni holding ponuja konverzijo gromozanskih dolgov v kapital. Znova opozarja, da kot ločitvena upnica ne bo podala nikakršnega soglasja k reprogramu posojil in znižanju obrestne mere za polovico, kar je najpomembnejši pogoj za odpravo vzrokov insolventnosti družbe. Že to, da 44,3 odstotka ločitvenih terjatev ne bo reprogramiranih, po besedah pristojnih v NLB kaže na to, da se Zvon ne more rešiti iz bankrota.
Če »spregledamo«, da so se, s tem ko je NKBM zasegla deleže, še zvišale navadne terjatve, ki bodo morale biti poplačane, pa bo dodatno unovčenih tudi 41 odstotkov ločitvenih terjatev iz naslova zabilančnih obveznosti, za katere poplačilo pa Zvon ni predvidel virov. Vse terjatve NLB so sicer že zapadle in so neplačane.
Tomaž Jezerc, mož, ki je nad šefom NLB Božem Jašovičem
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 07. 2011 Stran: 4
Iz NLB sta se morala posloviti Jamnik in Hazabent, najpomembnejši ljudje pa še ostajajo
S 1. julijem sta vse funkcije v NLB morala zapustiti nekdanja člana uprave banke Andrej Hazabent in Alojz Slavko Jamnik. To je dobra novica. Slaba pa je, da so na pomembnih položajih v banki še vedno ljudje, ki so krojili poslovanje banke, ki letos že drugič potrebuje dokapitalizacijo.
Ker so v največji državni banki pred leti dali preveč posojil podjetjem, ki jih v krizi niso bila sposobna plačati, zdaj trpijo zdrava podjetja.
»Banke zaradi prenizke kapitaliziranosti in plaza slabitev zaradi slabih posojil ne morejo dajati novih posojil in s tem povečevati bilančno vsoto,« potrjuje tudi prvi upravljavec KD Skladov Andraž Grahek. »Zaradi tega v tujini vse težje dobivajo denar, hkrati pa postajajo tudi vse manj konkurenčne, saj se jim višajo stroški financiranja. Zato se "večje družbeže zadolžujejtrv tujini, manjše pa imajo vse več težav,« dodaja.
Bi za to moral kdo odgovarjati? Je sploh raziskano, ali so se pri dodeljevanju posojil pojavile nezakonitosti ali koruptivnosti? Kaj je z bančniki, ki so se za te posle dogovarjali?
