Vzajemna

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Periskop Datum: 31. 05. 2010 Stran: 6

PREMIER BORUT PAHOR je prejšnji teden v Parizu prejel povabilo Sloveniji za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Povabilo v organizacijo je Sloveniji, Izraelu in Estoniji predal italijanski premier Silvio Berlusconi, ki letos predseduje svetu OECD. Pahor je dejal, da je povabilo čast in privilegij ter daje to zanj zelo čustven trenutek. Nadaljeval je v svojem znanem stilu, da »od tu naprej vodi pot v elitni klub najbolj razvitih držav na svetu«. Ta klub je zanj kot forum za razpravo in odločitve o tem, kako lahko država deluje učinkoviteje, z manj korupcije in pregledneje. Do elitnega kluba mora Slovenija po njegovem prehoditi strmo in ponekod tudi nevarno pot, biti zelo ambiciozna in pogumna, imeti politično in socialno kondicijo ter odločenost, da pride na vrh. Generalni sekretar OECD Angel Gurria je poudaril, da lahko tudi Slovenija organizaciji prinese veliko. Ob Sloveniji je poudaril predvsem težko dogovorjeni zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, kar je po njegovem zelo pomembna izkušnja tudi za OECD. Z nekoliko manj diplomatskimi besedami to pomeni, da je bilo do zdaj upravljanje slovenske države z njenimi naložbami v gospodarstvu izredno negospodarno, nepregledno in politikantsko.

KOT POOSEBLJENJE (zasebne) negospodarnosti bi lahko bil primer Igorja Bavčarja in njegovega vodenja Holdinga Istrabenz pri katerem je to skupino pripeljal do insolventnosti in več sto milijonov evrov izgube. Toliko bolj presenetljiva je bila odločitev delničarjev Istrabenza na skupščini, da na podlagi ugotovitev izredne revizije, ki jih je opravila revizijska hiša BDO, zoper bivšo upravo in nadzorni svet ne bodo vložili odškodninskih tožb. Predloga društva Mali delničarji, naj posle Istrabenza v minulih petih letih pregleda posebna revizija, niso podprli. Državni Petrol, ki je bil sprva med predlagatelji predloga o novi posebni reviziji, je od predloga nenapovedano odstopil, kar je bila očitno predvsem politična odločitev.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 8

Javno društva malih delničarjev ne želijo razkriti imen svojih donatorjev (gospodarskih družb), hkrati pa v nadzorne svete kandidirajo ljudi, za katere se ne ve, ali jih resnično podpira večina malih delničarjev.

Pred nekaj leti so se pojavila v Sloveniji prva resnejša združenja zastopnikov pravic malih delničarjev. Ob Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), katerega vodi Kristjan Verbič. ki je pred leti že imel izpričane politične ambicije, je kasneje nekaj njegovih članov ustanovilo svoje društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS), kateremu predseduje Rajko Stankovič. Znotraj VZMD je aktivnih precej znanih Slovencev - od dr. Mirana Mejaka, katerega skušajo kljub visoki starosti znova spraviti med nadzornike Petrola, do dr. Ludvika Toplaka, dr. Boruta Bratine.

Doslej sta obe združenji dosegli nekaj lepih uspehov, predvsem zvišanj prevzemnih oziroma iztisnitvenih cen za male delničarje, v BTC naj bi MDS z upravo, zaposleni so pomembni lastniki te ljubljanske družbe, kmalu dosegla tudi poravnavo glede njihovih pravic. Predsednik VZMD je postal nadzornik Mercatorja, prav tako je to združenje uspelo med nadzornike Nove KBM spraviti Janeza Košaka, nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije. A ravno na VZMD leti veliko očitkov o domnevnem delovanju posameznikov za svoj žep in ne za koristi malih delničarjev. To združenje je odigralo čudno vlogo (vsaj) v Mercatorju in Pivovarni Laško, ter v Šrotovih družbah Infond Holding in Center Naložbe.

Mercatorjev pavšal, potovanje v Brazilijo

Na lanski skupščini Mercatorja Kristjan Verbič, ki sicer zna poskrbeti za teatralične sove pred kamerami, ima tudi svojo spletno VZMD TV ter navadno postavlja veliko vprašanj na skupščinah delničarjev, ni rekel nobene. Morda zato, ker je na isti skupščini bil izglasovan za nadzornika, ob tem pa naj bi njegov VZMD od naj večje slovenske trgovske družbe prejemal več kot 5000 evrov mesečno za t.i. vodenje pisarne malih delničarjev Mercatorja. Kaj menijo ravno ti isti mali delničarji o tolikšnem Mercatorjevem razmetavanju denarja, lahko le ugibamo. Bolj neprijeten je bil Verbič, a le do nove uprave, pri Pivovarni Laško, kjer se je zavzemal in se še vedno, da bi lanskoletna majska stopniščna skupščina bila veljavna, avgustovska, kjer so bili imenovani trije novi nadzorniki laške pivovarne, pa razveljavljena. Prizanesljivejši je bil do Boška Šrota, kjer je (najbrž z njegovim denarjem) zbiral pooblastila za zastopanje na skupščini Infond Holdinga, za dokapitalizacijo in podaljševanja le-te, četudi so vsi ostali (mali) delničarji vedeli, da od domnevnih investitorjev v Infond Holding ne bo nič in da si Boško Šrot, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško tako kupuje le čas. Kmalu po tistem naj bi bila oba tudi v Braziliji, Verbič se je novinarki Financ celo pohvalil, da bivata v istem hotelu. Ali je bila to delna nagrada Verbiču za skupščinsko in medijsko podporo Bošku Šrotu, lahko spet le ugibamo.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Basle Andreja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 07. 04. 2010 Stran: 13

Popravki zakona o zavarovalništvu. Zavarovanci brez glasov na skupščini.

Napad. Na skupščinah Vzajemne ne bodo več odločali člani (zavarovanci) in njihovi pooblaščenci, temveč voljeni zastopniki. Ti bodo z izvolitvijo dobili kar devetletni mandat. Po treh letih pa bo z žrebom določeno, katera tretjina zastopnikov bo zamenjana.

Žreb se bo nato ponovil čez tri leta, ko se bo zamenjala še tretjina zastopnikov. Nekdo, ki bo imel srečo, bo tako lahko v skupščini sedel vseh devet let, drugi pa le tri leta. Ker zakon dopušča ponovitev mandata, bi hipotetično, če bo Vzajemna obstajala prihodnjih 18 let, bil zastopnik lahko celo za 18 let. Volitve zastopnikov (teh naj bi bilo 45 ali 60) v skupščino Vzajemne pa bodo potekale po petih starostnih razredih, saj naj bi skupščina odražala starostno strukturo članov Vzajemne. To je le nekaj od ključnih rešitev, s katerimi predlagatelj, to je ministrstvo za finance (MF), poskuša odpraviti zlorabe, ki so se v preteklosti dogajale na skupščinah Vzajemne.

Številni pomisleki

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Nadzorni sveti Mercatorja, Petrola, Istrabenza, Krke, Gorenja, Nove KBM, Vzajemne, Pivovarne Laško, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Žita so le nekateri, v katere sta v zadnjih mesecih Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča in društvo Mali delničarji (MDS) Rajka Stankovića želela nastaviti svoje predstavnike.

Svoje predloge sta opravičevala s sklicevanjem na interese malih delničarjev, vendar le malokrat razkrila, koliko delničarjevje sploh podpiralo te zahteve in njune kandidate, kaj šele, kateri so ti delničarji. Vprašanje je, ali gre dejansko za interese malih delničarjev- naše raziskovanje namreč kaže, da se za interesi obeh združenj velikokrat skrivajo interesi različnih gospodarskih družb, ki želijo prek njiju uveljavljati predvsem svoje kapitalske interese.

Kdo financira »zaščitnika« malih delničarjev

Zato smo želeli od obeh »zaščitnikov« malih delničarjev izvedeti, kako in predvsem kdo financira njuno delovanje. Imen financerjev tako Verbič kot Stanković nista želela razkriti.

Medij: Delo Avtorji: Mo. B./STA Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Mali delničarji Datum: 26. 03. 2010

Predlog zakona, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, določa, da bi lahko bila skupščina družbe z več kot 1500 člani organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov.

Ljubljana - Po predlogu novele zakona o zavarovalništvu, ki je še v medresorskem usklajevanju, bi bila skupščina vzajemne zavarovalnice z več kot 1500 člani - trenutno le Vzajemna - organizirana kot skupščina zastopnikov po starostnih razredih.

Predlog zakona, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, določa, da bi lahko bila skupščina družbe za vzajemno zavarovanje z več kot 1500 člani organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov. V Sloveniji je trenutno družba za vzajemno zavarovanje le Vzajemna, ki ima po navedbah ministrstva okoli 870.000 članov.

Skupščina zastopnikov bi bila po predlogu sestavljena iz 45 ali 60 zastopnikov članov, ki bi morali biti tudi sami člani, vsak zastopnik pa bi imel tudi dva nadomestna zastopnika. Za volitve v skupščino zastopnikov bi se uporabljal mešani sistem volitev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 03. 2010 Stran: 20

Veliko zanimanje za nadzornika Petrola Nadzorni svet

Petrola je na včerajšnji seji obravnaval tudi predlog za sklic skupščine, ki pa ga bodo objavili šele 2. aprila. Nominacijski odbor bo danes namreč pregledal prijave na razpis za novega člana nadzornega sveta, ki bo v nadzornem svetu zamenjal Tomaža Beločnika, predsednika uprave Istrabenza. Kot smo napovedali, se je za izpraznjen položaj v nadzornem svetu Petrola vnel hud boj. V nadzorni svet Petrola naj bi si želeli priti Goran Brankovič (direktor Slovenskih železnic), Rudi Brce (nekdanji v. d. predsednika uprave Casinoja Portorož), Miran Mejak (na predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev) in nekdanji predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver ter še številni drugi. 0 vseh predlogih bo odločal Kadrovsko-akreditacijski svet.

Ljubljana - Skupina Petrol je lani ustvarila 52,2 milijona evrov dobička iz poslovanja in 10,4 milijona evrov čistega dobička. To je sicer bolje kot leto prej, ko so ustvarili več kot 50 milijonov evrov čiste izgube, a kljub temu na najnižji ravni v najmanj sedmih letih.

Medij: Dnevnik Avtorji: Dimnik Lucija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 06. 02. 2010 Stran: 3

Dušan Kidrič letos kar 450.000 evrov namenil za sponzorska sredstva

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) bo prihodnji teden, natančneje v četrtek, ustanovila Društvo članov Vzajemne. Podpredsednik ZDUS Mirko Miklavčič je pojasnil, da bo zveza kot civilna družba le pomagala članom Vzajemne, da se legitimno organizirajo, društvo pa bo naprej delovalo povsem samostojno. V ZDUS so prepričani, da bo društvo lahko povsem enakovreden sogovornik upravi Vzajemne.

Tako kot doslej zveza društev upokojencev se bo tudi novoustanovljeno Društvo članov Vzajemne še naprej zavzemalo za racionalizacijo stroškov pri poslovanju zavarovalnice, primerne premije in tudi razvoj Vzajemne v smer, za katero se bodo odločali njeni člani; to je predvsem vlaganje v razvoj na področju zdravstvenih produktov, ne pa v kar koli.