Po predlogu novele skupščina Vzajemne kot skupščina zastopnikov
NatisniMedij: Delo Avtorji: Mo. B./STA Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Mali delničarji Datum: 26. 03. 2010
Predlog zakona, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, določa, da bi lahko bila skupščina družbe z več kot 1500 člani organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov.
Ljubljana - Po predlogu novele zakona o zavarovalništvu, ki je še v medresorskem usklajevanju, bi bila skupščina vzajemne zavarovalnice z več kot 1500 člani - trenutno le Vzajemna - organizirana kot skupščina zastopnikov po starostnih razredih.
Predlog zakona, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, določa, da bi lahko bila skupščina družbe za vzajemno zavarovanje z več kot 1500 člani organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov. V Sloveniji je trenutno družba za vzajemno zavarovanje le Vzajemna, ki ima po navedbah ministrstva okoli 870.000 članov.
Skupščina zastopnikov bi bila po predlogu sestavljena iz 45 ali 60 zastopnikov članov, ki bi morali biti tudi sami člani, vsak zastopnik pa bi imel tudi dva nadomestna zastopnika. Za volitve v skupščino zastopnikov bi se uporabljal mešani sistem volitev.
Pri mešanih sistemih se v daljših časovnih obdobjih izvedejo splošne volitve, ko zastopnike volijo vsi člani, zatem pa v krajših časovnih obdobjih med splošnimi volitvami preneha mandat delu neposredno izvoljenih zastopnikov, namesto katerih preostali izvolijo nove zastopnike. To je t.i. sistem kooptacije oz. samodopolnjevanja.
V tem primeru bi splošne volitve izvedli vsakih devet let. Po izteku prvih treh let bi z žrebom določili prvo tretjino zastopnikov, ki bi jim prenehal mandat. Preostali dve tretjini zastopnikov bi zatem izvolili nove zastopnike. Po izteku šestih let bi mandat prenehal drugi tretjini zastopnikov in vnovič bi sledile volitve novih. Vsak zastopnik, ki mu bi prenehal mandat z žrebom, bi lahko bil ponovno izvoljen.
Člani vzajemne zavarovalnice, ki bi izvajala dopolnilno zdravstveno in/ali življenjsko zavarovanje, bi bili razporejeni v starostne razrede. Razredov bi bilo pet in bi bili v trenutku sestave volilne liste enako veliki. Iz vsakega razreda bi moralo biti izvoljeno enako število zastopnikov članov. Volivec bi lahko v skupščino zastopnikov volil samo zastopnike iz svojega starostnega razreda. Omenjeni žreb za prenehanje mandata bi uporabljali za vsak razred posebej.
V skupščino zastopnikov bi lahko bila izvoljena vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki bi bila član zavarovalnice vsaj tri leta. Zastopniki pa ne bi mogli biti zaposleni ter člani organov vodenja in nadzora v tej vzajemni zavarovalnici ali v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti, oz. v odvisni ali obvladujoči družbi vzajemne zavarovalnice.
Volitve in žreb za prenehanje mandata bi izvedla volilna komisija, v kateri bi bili predstavniki uprave, nadzornega sveta in članov zavarovalnice. Predstavnike članov bi imenovala skupščina članov oz. skupščina zastopnikov.
Vzajemna zavarovalnica, ki bi imela skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, bi morala s spremembo statuta med drugim določiti, ali bo imela skupščina 45 ali 60 zastopnikov, obliko žreba, morebitne dodatne pogoje za pravico do izvolitve in sestavo volilne komisije.
Za sklic in odločanje skupščine bi se smiselno uporabljala sedanja ureditev, ne glede na to pa bi lahko sklic pisno zahtevalo vsaj pet odstotkov članov ali tretjina zastopnikov.
Po predlogu bi morala Vzajemna v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona uskladiti statute in pravilnike s tem zakonom, v roku nadaljnjih šestih mesecev pa izvesti volitve v skupščino. V nadaljnjih treh mesecih bi morala novo oblikovana skupščina zastopnikov imenovati nove člane nadzornega sveta, ti pa nove člane uprave, pri čemer bi lahko bili člani uprave, ki bi jih imenoval strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) na podlagi odločbe o izredni upravi, ponovno imenovani.
Če Vzajemna tega ne bi izvedla, bi lahko AZN začela postopek prisilne likvidacije.
