Probanka

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.

Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.

Za ogled TV prispevka novinarja Florijana Zupana TV SLO1 iz oddaje Odmevi TV SLO1 ob 22 uri, z dne 05.12.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko. 

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 05. 12. 2013 Stran: 2

Po predvidenih večstomilijonskih dokapitalizacijah največjih slovenskih bank s strani države, borzna kotacija teh delnic, ob postopku likvidacije delnic Probanke tudi delnic Nove KBM in Abanke, ne bo več smiselna. S tem se strinja tudi Matej Šimnic, analitik Alte Invest, ki pravi, da bi bilo nadaljnje trgovanje že zaradi razvodenitve kapitala nesmiselno. "Bolj pravi razlog za prihodnje netrgovanje pa je v dopolnjenem zakonu o bančništvu, ki v skladu s smernicami Evropske komisije predvideva delitev bremena reševanja oziroma najverjetneje kar popoln izbris delnic," pravi Šimnic, ki meni, da zaradi omenjenega zakona procesa iztisnitve malih delničarjev verjetno sploh ne bo, a svari, da bo treba počakati na dejansko realizacijo določil zakonodaje.

Pa je recimo Novi KBM zaradi sedanjega napovedujočega se klavrnega konca pred šestimi leti izvedene javne ponudbe delnic (IPO) dejansko nastala velikanska škoda. "Določena škoda je vsekakor nastala. Vendar gre predvsem za verižno reakcijo, ki jo je povzročil poceni denar. Kreditiranje, menedžerski prevzemi in finančni holdingi so Novo KBM in ostale delnice spravili na nerealne nivoje, kasneje pa je to izredno negativno vplivalo na poslovanje bank. Toda tudi brez neugodnega razvoja dogodkov v Sloveniji bi bila delnica Nove KBM danes precej manj vredna kot ob prvi prodaji, saj so se nasploh vrednotenja bank v Evropi znižala. Na splošno pa sta gibanje slovenskih delnic, predvsem pa močan padec vrednosti delnic, kot je Nova KBM, povzročila, da bo borza v prihodnje pritegnila zelo malo vlagateljev in novih podjetij, vsaj dokler se znova ne vzpostavi osnovno zaupanje," ugotavlja Šimnic.

Za ogled TV prispevka novinarja TV SLO1 iz oddaje Odmevi TV SLO1 ob 22 uri, z dne 02.12.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko. 

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana, TV SLO1 iz oddaje Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri, z dne 02.12.2013 pritisnite TUKAJ ali na sliko. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2013 Stran: 9

Ljubljanska borza

Medtem ko v bankah in v javnosti nestrpno pričakujejo rezultate obremenitvenih testov bank, ki bodo pokazali luknjo v sistemu, dobrih 100.000 malih vlagateljev ne more več prodati svojih delnic in obveznic šestih bank. Ljubljanska borza je do nadaljnjega trgovanje z njimi ustavila.

Ljubljanska borza je včeraj v pričakovanju rezultatov obremenitvenih testov bank nepričakovano ustavila trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank. Do nadaljnjega tako 96.800 delničarjev NKBM, 1060 delničarjev Abanke, nekaj manj kot 500 lastnikov prednostnih delnic Probanke in 1500 lastnikov podrejenih obveznic NLB, NKBM, Banke Celje, Probanke in Factor banke ne more prodati svojih naložb. V Banki Slovenije nezadovoljstva z ukrepom Ljubljanske borze niso skrivali, medtem ko so se na ministrstvu za finance komentarja vzdržali.

Zamrznjeni papirji domala brez vrednosti

Trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank so na Ljubljanski borzi pod vodstvom Andreja Škete ustavili zato, ker ni jasno, kaj bodo pokazali rezultati obremenitvenih testov, in predvsem, kako bodo pri sanaciji bank sodelovali imetniki vrednostnih papirjev bank. »Borza je po zakonu dolžna zagotavljati, da se na trgu trguje pošteno in urejeno,« pravijo predstavniki borze. Ob tem ne pojasnjujejo, kako so se štiri banke znašle v družbi Probanke in Factor banke, ki sta že od začetka septembra v postopku nadzorovanega prenehanja.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 10. 2013 Stran: 9

Factor banka in Probanka Banka Slovenije je prejela načrta prestrukturiranja, čez dva tedna bosta poslana v Bruselj

Ljubljana - Izredni upravi Probanke in Factor banke sta Banki Sloveniji poslali načrta prestrukturiranja. Ta se bosta v prihodnjih dveh tednih lahko še popravljala, nato pa ju bo finančno ministrstvo v potrditev poslalo še evropski komisiji.

Evropska komisija je dala vladi začasno soglasje za izdajo milijarde evrov poroštva, za dokončno soglasje pa mora Bruselj potrditi še načrta prestrukturiranja. »Načrt prestrukturiranja, ki ga je odobrila evropska komisija, bo podlaga za delovanje oziroma končevanje poslovanja bank. Prednostna naloga izredne uprave obeh bank je doseči največje poplačilo danih kreditov in drugih naložb, zato da bo državna pomoč, ki bo potrebna za celotno poplačilo vseh obveznosti do navadnih upnikov, čim manjša. Republika Slovenije bo banki dokapitalizirala, ko bo nastala potreba po vzdrževanju solventnosti bank,« so pojasnili v Banki Slovenije. Kot je znano, naj bi strošek davkoplačevalcev za nadzorovano likvidacijo bank znašal 400 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 09. 2013 Stran: 3

Likvidacija Factor banke in Probanke Velikih državnih bank ne bodo reševali na enak način - Lastniki kapitala v strahu pred razvrednotenjem

Ljubljana - Stečaj Probanke in Factor banke bi lahko povzročil domino učinek in katastrofalen odliv depozitov. Z nadzorovano likvidacijo bank smo preprečili, da bi potrebovali 14 milijard evrov za sanacijo, je dejala viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo.

Pred jutrišnjo izredno sejo državnega zbora o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke, ki je bila sklicana na zahtevo SDS, so se o tej problematiki seznanili člani odbora za finance in monetarno politiko. Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da bodo strošek zaprtja bank nosili davkoplačevalci, saj je država zagotovila milijardo evrov poroštev: »Javnost upravičeno pričakuje, da se bo tak način reševanja uveljavil tudi za druge banke, kar bi pomenilo, da bi se Slovenija morala zadolžiti za 14 milijard evrov.«

Temu je nasprotoval državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, saj se bodo NLB, NKBM in Abanka reševale s prenosi slabih terjatev na slabo banko, Probanka in Factor banka pa za tak način reševanja nista primerni. Ti banki namreč nimata dolgoročno vzdržnega ekonomskega modela, zato je za stabilnost slovenskega bančnega sistema bolje, da ti banki na urejen način zapustita slovenski trg.

Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka,F. Ž.,A. H. R. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 07. 09. 2013 Stran: 2

Vsi varčevalci obeh bank bodo v celoti poplačani, saj je vlada Probanki odobrila 420 milijonov evrov jamstev, Factor banki 540 milijonov evrov

Probanka in Factor banka sta se znašli v nadzorovani likvidaciji, vlada je za obe skupaj odobrila 1,03 milijarde evrov poroštva za zagotavljanje likvidnosti. Njuni varčevalci, tako posamezniki kot podjetja, naj ne skrbijo, saj bodo vsem izplačali prav vse vloge, ne glede na njihovo višino. V ponedeljek, ko bosta banki že vodili izredni upravi, bodo lahko v obeh bankah normalno dvigovali denar v okviru običajnih pravil. Banki bosta poslovali torej tako, kot sta do sedaj. To sta sinoči novinarjem povedala finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in dodala, da je dala soglasje za nadzorovano likvidacijo obeh bank tudi Evropska komisija. Pozno sinoči sta se oglasila tudi šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso in šef Evropske centralne banke Mario Draghi, ki sta poudarila, da je likvidacija obeh bank nujna za ohranitev finančne stabilnosti v Sloveniji.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 08. 2013 Stran: 7

Trimo

Probanka je tik pred jutrišnjo skupščino unovčila zavarovanja in menedžerjem Trima zarubila tretjinski delež trebanjske skupine.

Menedžerski prevzem trebanjskega Trima se je po sedmih letih zaključil z razlastitvijo njenih menedžerjev na čelu s predsednico uprave Tatjano Fink. Probanka, ki je vrsto let stala ob strani Finko vi in ki je tudi znatno financirala prevzem, je namreč v začetku tedna unovčila zavarovanja ter Trimu Investment, ki je bil doslej večinski lastnik Trima, zasegla 31,3-odstotni delež. Mariborska banka tako skupaj z Zlato Moneto II obvladuje že 57,5 odstotka Trima, medtem ko je Trimu Investment, katerega največja posamična lastnica je prav Finkova, ostalo le nekaj manj kot 26 odstotkov delnic. Ali bosta Probanki pri rubežu insolventnega Trima Investment sedaj sledili tudi NLB in Unicredit banka, za zdaj ni znano. Rubež delnic pa je še dokončno pokopal želje Finkove, ki je na vse načine poskušala obdržati lastniški nadzor nad Trimom.