Spremembe ZBAN-1 - magnetogram s seje Odbora za finance in monetarno politiko DZ RS, z dne 22.10.2013
VIR: SPLETNA STRAN DZ RS - SEJA KOMIJSIJE ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO Z DNE 22.10.2013 – MAGNETOGRAM
GRADIVA:
- Besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu 10.10.2013 [Vlada Republike Slovenije]
- vloženi amandmaji k predlogu ZBAN-1L k členom 2, 3, 6, 7, 9, 14, 15, 18, 20, 23, 28, 30, 32, 33 in 38
- Mnenje Zakonodajno pravne sluzbe DZ RS
- Pismo Društva MDS poslancem DZ RS z dne 22.10.2013
Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITAH ZAKONA O BANČNIŠTVU, nujni postopek. Predlog zakona je Državnemu zboru 10. 10. 2013 predložila Vlada. Kolegij predsednika je na 67. seji, 11. 10. 2013 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.
K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in predstavniki Banke Slovenije. Prejeto je dodatno gradivo k predlogu zakona je: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. 10., mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, dne 18. 10. 2013, mnenje Evropske centralne banke o predlogih in spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu dne 18. 10. 2013, pismo Državnemu zboru z mnenjem glede podrejenih obveznic A Banke, g. Julije Patajec Kosmač in g. Džanija Kosmača z dne 18. 10. 2013. Pripombe k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, Društvo mladih delničarjev Slovenije z dne 22. 10. 2013 in amandmajih štirih poslanskih koalicijskih poslanskih skupin z dne 23. 10. 2013, Pozitivne Slovenije, Poslanske skupine Socialnih demokratov, Poslanske skupine Državljanske liste in Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije k 2., 6., 7., 9., 14., 15., 18., 20., 23., 28., 30., 32., 33. in 38. členu ter amandma Poslanske skupine SDS k 3. členu z dne 23. 10. 2013 s spremembo, ter dopis Slovenskega zavarovalniškega združenja. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka obravnave posameznih členov na seji odbora in pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Dajem najprej besedo predstavniku vlad, gospod, predstavniki vlade, Ministrstvo za finance gospod Mitja Mavko, izvolite.
MAG. MITJA MAVKO: Lepa hvala za besed in lep pozdrav vsem prisotnim. Kot omenjeno pred vami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, za katerega vlada predlaga, da se ga obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona o bančništvu, ki je pred vami, predlaga vzpostavitev pravnega okvira za delitev bremen v primeru reševanja bank v težavah med državo na eni strani in na drugi strani določenimi kategorijami upnikov banke. S tem pa bi predlog zakona omogočil tudi nadaljevanje že začetega postopka sanacij slovenskega bančnega sistema. Naj uvodoma poudarim, da je predlog zakona, ki je pred vami nastal v tesnem sodelovanju med vlado, Banko Slovenije, Evropsko centralno banko, katero mnenje ste tudi prejeli v Državni zbor in ki podpira predlog zakona. Bil pa je usklajevan tudi z Evropsko komisijo, konkretno z generalnim direktoratom pristojnim za konkurenco, ki odloča o postopkih državnih pomoči.
Evropska komisija, ki kot rečeno je pristojna za določanje pravil državnih pomoči v EU je od začetka finančne krize izdala več usmeritev za reševanje bančnega sistema. Pred nami predlog zakona naslavlja predvsem to zadnjo usmeritev, ki je v veljavi od 1. avgusta dalje. In v tem sporočilu Evropska komisija kot pomembno merilo za dopustnost državne pomoči in s tem uporabe javnih sredstev. Pri reševanju posamezne banke določa ustrezno delitev bremen glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti med, kot rečeno na eni strani državo, na drugi strani pa obstoječimi lastniki kapitala. Se pravi delničarji bank in pa imetniki podrejenih dolžniških instrumentov. Glede na to, da ima Republika Slovenija v postopku državnih pomoči že dve banki. To sta Nova ljubljanska banka in pa Nova kreditna banka Maribor, vlada pa je že sprejela načelno odločitev, da je za izvedbo ukrepov po zakonu o krepitvi stabilnosti bank primerna tudi A Banka in torej bodo tudi v tej banki izvedeni ukrepi, kot so prenos dela aktive in po potrebi dokapitalizacija v odvisnosti od rezultatov obremenitvenih testov je jasno, da se bodo nova pravila državnih pomoči za banke uporabljala v vseh treh primerih.
Torej, bo morala Republika Slovenija zagotoviti pravno podlago, zakonsko možnost torej, da bi lahko tudi imetniki hibridnih oziroma podrejenih instrumentov lahko prispevali k reševanju bank in to je ključni namen predloga zakona, ki je pred vami.
Dovolite na kratko nekaj bistvenih novosti, ki jih prinaša obravnavani zakon. Najprej gre za uvedbo novega izrednega ukrepa, ki ga lahko uporabi Banka Slovenije za zagotavljanje potrebne kapitalske ustreznosti oziroma solventnosti banke, torej ta ukrep se nanaša na bodisi prenehanje bodisi konverzijo kvalificiranih obveznosti v delnice banke. Pomemben pri tem je vrstni red glede prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke, saj se upošteva vrstni red poplačila teh obveznosti v primeru, če bi bil v banki uveden stečaj, najprej izgube nosijo lastniki banke, šele potem v kolikor ta prispevek ne zadošča, so vpoklicani imetniki hibridnih in podrejenih instrumentov, v kolikor tudi to ne zadošča je lahko zagotovljena šele državna pomoč.
Višina prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti se določi v obsegu, ki je potreben, da se banki na podlagi tega ukrepa in z upoštevanjem pogojev in možnosti za izvedbo drugih ukrepov lahko zagotovi potreben kapital za dolgoročno vrnitev na vzdržno poslovanje banke. Pri tem zakon izrecno določa, da mora Banka Slovenije pri uporabi tega izrednega ukrepa zagotoviti, da posamezni upnik zaradi prenehanja ali konverzije ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru stečaja banke.
Predlog zakona dopolnjuje tudi določbe glede izredne uprave banke, glede načrta reorganizacije banke, ki ga mora pripraviti izredna uprava ter varstva delničarjev oziroma upnikov v primeru uporabe novega izrednega ukrepa.
Vlada, kot predlagateljica zakona je veliko pozornosti namenila tudi vprašanju retroaktivnosti tega zakona, na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pri tem menimo, da predlagani zakon ne krši prepovedi povratne narave, načela zaupanja v pravo in ustavnega varstva lastninske pravice, saj novi izredni ukrep prestaja test sorazmernosti, ki velja za enega izmed ustavnih testov.
Glede na povedano in gleda na situacijo in nujnost reševanja slovenskega bančnega sektorja, predvsem pa glede na nujnost razpolaganja z vsemi možnimi instrumenti za zagotovitev stabilnosti bančnega sektorja v Sloveniji, Vlada predlaga da se predlog zakona podpre.
Zahvaljujemo se Zakonodajno-pravni službi za pripravo mnenja, ki smo ga v čim večji možni meri želeli sanirati s pripravo nabora amandmajev, ki so bili tudi vloženi.
Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe besedo? Gospa Valentina Marolt, izvolite.
VALENTINA ANAMARIJA MAROLT: Hvala za besedo.
Torej, kot ste že povedali, smo pripravili pisno mnenje k predlogu zakona, in kot je že državni sekretar povedal, je večina pripomb iz našega mnenja z vloženimi amandmaji štirih poslanskih skupin koalicije upoštevana. Pripombo smo dali tudi glede posega v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine,
in sicer smo v svojem pisnem mnenju izrazili dvom, ali je v okviru strogega testa sorazmernosti izpolnjen tretji pogoj, to je sorazmernost v ožjem smislu, ali je torej ta izredni ukrep v nekem razumnem razmerju z zasledovanim ciljem. Državni sekretar je na to ravnokar odgovoril. V mnenju smo pa opozorili na to še s pravno-sistemskega vidika, da podaljševanje zastaralnih rokov za kazniva dejanja in odškodninsko odgovornost po našem mnenju lahko pomeni poseg v načelo pravne države.
Če bo pa še kaj treba, se bom pa oglasila. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Ali imamo tu slučajno predstavnika Državnega sveta? Ali želi kdo besedo? (Ne.) Tu imamo tudi predstavnika Banke Slovenije, morda želi besedo? (Ne.) .../Oglašanje v ozadju./... Ni predstavnika, sem ga pozval, če želi besedo, in ga očitno ni.
Prehajamo na razpravo in odločanje o členih in vloženih amandmajih.
Ker predloženi zakon vsebuje 41 členov, bo odbor najprej razpravljal o posameznih členih ter razpravljal in odločal o vloženih amandmajih. Zato odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s prvim odstavkom 128. člena poslovnika glasuje o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Če ne, smatram, da smo se tako dogovorili.
Odpiram razpravo o 1. členu, kjer ni vloženega amandmaja. Gospod Vizjak je želel besedo. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Dovolite mi, da ob 1. členu, ki je pravzaprav uvodni člen oziroma člen, ki ponavadi služi za neko opredelitev do vsebinskih rešitev, izkoristim to priložnost in nekoliko celoviteje pokomentiram te rešitve.
Nekatere rešitve, kar se tiče podaljšanja zastaralnih rokov in tudi kar se tiče posegov v bančno tajnost, podpiram. Mislim celo, da jih je treba še nadgraditi, zato smo v Slovenski demokratski stranki vložili amandma, da bi še dodatno razširili upravičenje za pridobitev teh podatkov, ki so zdaj označeni za bančno tajnost, vendar o tem kasneje, ko bomo do tja prišli.
Izrazil bi velik zadržek in nasprotovanje rešitvam, ki posegajo retroaktivno oziroma po moji oceni neustavno za nazaj v nekatera razmerja, ki so zelo vprašljiva. Odpira se možnost, da ta država, kadarkoli se ji bo zahotelo in pod krinko nekih ukrepov Evropske unije, poseže še v marsikatero drugo pravico državljanov. Zakonodajno-pravna služba je tu opozorila v svojem mnenju uvodoma, da je veliko vprašanje, ali je predlagan ukrep, torej tudi možnosti razlastitve imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic, sorazmeren s koristjo tega posega. Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da se s tem posega v pravni položaj imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov, saj se bistveno spreminja njihova lastninska pravica na podrejenem dolžniškem instrumentu in je zato vprašljivo, ali je predlagan ukrep sorazmeren s koristjo. Jaz na to vprašanje nisem nikoli doslej dobil odgovora.
In če se navežem na tekst samega zakona, kjer v uvodu predlagatelj argumentira sprejetje zakona po nujnem postopku, predlagatelj, torej Vlada, zapiše sledeče: "S sprejetjem zakona se bodo preprečile težko popravljive posledice za delovanje države, saj uvedba zakonske možnosti za delitev bremen na podrejene upnike, saj je ta delitev nujna," poudarjam, nujna, "da Evropska komisija odobri ukrepe za krepitev stabilnosti bank." Torej, spoštovani, mi imamo tu en pogoje, ki ga moramo narediti, da se nam odobrijo ukrepi za krepitev stabilnosti bank. Torej, mi imamo trojko, spoštovani državni sekretar. Mi moramo spoštovati nekaj, kar nam je postavila Evropska komisije, če hočemo, da nam odobri začrtano sanacijo bančnega sistema. To se pravi, to je njihov izrecen pogoj, če prav razumem. To ste notri zapisali. Prosim vas, sedaj mi pa to dokumentirajte. Jaz v to ne verjamem. Pričakujem najmanj do seje Državnega zbora, ko bomo to obravnavali, da mi priložite dokument iz katerega izhaja, da smo se mi to zavezali narediti in da je to pogoj za to, da bomo sploh lahko z našim davkoplačevalskim denarjem reševali naše banke.
Sedaj mi pa naj eden pove, ali je trojka tam, kjer bi morala biti ali je v Sloveniji? Trojka je tu, če nam postavlja take pogoje. Se pravi, mi nismo več suvereni niti takrat, ko razpolagamo s svojimi sredstvi, kajti mi nismo še v nobenem mehanizmu državne pomoči ali evropske pomoči, da nam bi nekdo neke evre od zunaj dajal pod njihovimi pogoji. Ne, mi dobivamo pogoje zato, da lahko s svojim denarjem delamo oziroma kar lahko delamo. Vi govorite o smernicah in usmeritvah, ki niso še predpis v parlamentarni proceduri na Evropskem svetu in parlamentu je direktiva, ki naj bi tudi določila vrstni red in vlogo podrejenega dolga in upnikov pri tem. Direktiva, vemo, še ni niti v prvem branju. Direktiva tudi predvideva, da bodo to morale držav v svoj nacionalni pravni red vpeljati do leta 2018. In direktiva, kakšna bo na koncu, nihče ne ve. In na to vas tudi mednarodni denarni sklad opozarja, da sicer razume, da vi to že sedaj v pravni red spravljate. Da pa vas s tem tudi razume, da boste morali to revidirati, ko bo direktiva sprejeta, ker bo verjetno še kaj drugega treba notri dati.
Torej, spoštovani državni sekretar, prva moja velika zadrega pri tem zakonu je ta, da nam Evropska komisija že danes postavlja pogoj in jaz bi rad videl dokument iz katerega je ta pogoj razviden. Zanima me tudi to, kdo je pristal, da je to pogoj, kdo se je pogajal v imenu Republike Slovenije, da so ta pogoj Evropejci zapisali? Kdaj je bilo to izpogajano? To je za mene skrivnost. Jaz tega ne vem. Sprašujem vas še, kateri so drugi pogoji. Jaz sem tu enega naštel, da se nam odobrijo ukrepi za sanacijo bank, torej da spravimo v pravni red tudi vlogo podrejenih upnikov, imetnikov teh podrejenih in hibridnih finančnih inštrumentov oziroma obveznic. Kaj so še drugi pogoji? Verjetno je še kakšen, ni samo ta. Prva stvar....
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Razen če hočete dobiti sprotni odgovor.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Ne, ne, bomo več teh vprašanj postavili, spoštovani predsednik. Druga stvar je čisto človeške narave. Tu smo dobili, spoštovani, tudi mail ene lastnice, ki ga je poslala na Državni zbor, verjetno vsem, ki danes tu o tem razpravljamo. Gre za konkretno priimek in ime, vsi ste to dobili. Iz tega izhaja čisto navadna človeška stiska. Sprašujem vas, kako si jo razlagate oziroma kako lahko odgovorite tej osebi, tako da jo boste prepričali, pa meni povejte, jo bom jaz probal prepričati, samo najprej morate mene prepričati. In sicer kaj govori. Ta oseba je kupila podrejene obveznice slovenske banke pod pogoji, ki so takrat veljali. Natančno si je prebrala prospekt in je vedela kakšna tveganja so, vedela je, da izgubi, če gre banka v likvidacijo in stečaj. Vedela je tudi za obrestno mero, ki mimo grede jo navaja, tu sploh ne neka ne vem kako špekulantsko visoka, Euribor plus 1,9 in je zato, da bi si zagotovila neko prihodnost zaupala v slovenski bančni sistem, kupila to obveznico in jo ima.
Upala je, da bo iz tega po pravilih igre, ki so veljala ob nakupu, poudarjam, ob nakupu, upala na to, da bodo vsi, ki so dali besedo, tu pa so tudi državne banke, guverner, ki je govoril, da je ta konkretna banka ena izmed najboljših slovenskih bank, pravzaprav zaupala tej banki, slovenski banki. Ni špekulirala, ni odnesla denar v Gradec, v avstrijsko banko, nima ga v nogavici, ampak je kupila to obveznico. Obveznico je kupila, seveda zaradi svojih interesov, mimogrede banka jo je ponujala preko svoje mreže prodajalcev, s tem je govorila kako je to dober vrednostni papir in kako lahko vsi temu zaupajo. To je pač zaupanje. In zdaj vi s tem zakonom predvidevate, da bo Banka Slovenije lahko razvrednotila v celoti ta njen vrednostni papir, v celoti, da bo nula, če bo banka deležna ukrepov Banke Slovenije, kar pa bo, kar vemo vsi, da bodo vse te banke in tudi ta konkretna banka, ki je navedena. To se pravi, njej spreminjate pravila igre po tem ko je to kupila. Ona ni vedela, če bi to vedela, da se to lahko zgodi, verjetno tega vrednostnega papirja ne bi kupila. Ta oseba bi se verjetno drugače obnašala, če bi vedela, da bo to možno. Ona je to kupila leta 2010. Te smernice, ki jih vi zdaj povzemate v ta zakon so iz avgusta letos, avgusta leta 2013 in kako naj tej osebi odgovorite, da je vedela za pravila igre ko je to kupovala. In vas sprašujem ali je lahko ona vedela za ta pravila igre in za ta tveganja, ki jih ji vi danes nalagate, ko ne more več razpolagati s to obveznico, ne more nikomur prodati, ker nihče noče kupiti, ker noben ne ve kaj se bo z njo zgodilo, ker so takšni predlogi zakona na mizi.
Torej, spoštovani državni sekretar. Ta oseba je v dobri veri svoj privarčevan denar vložila v slovensko banko, ker ji je zaupala. Verjetno se strinjava, da ta oseba ni nič kriva, da je ta banka tam kjer je, pravzaprav v ukrepih za stabilizacijo bank, v ukrepih za reševanje bank, da so za to krivi uprave bank, nadzorniki bank in verjetno tudi regulator oziroma nadzornik Banka Slovenije. Ti, spoštovani gospod državni sekretar, so najbolj krivi, da je banka tam kjer je. Kdo izmed teh, ki sem jih naštel Banka Slovenije, uprave bank, nadzorni sveti bank je plača en evro za škodo, ki jo je tem bankam povzročil?! Noben nič. Te, ki pa je kupila ta vrednosti papir pa jo boste porazirali do golega, lahko, lahko 50% jo boste ostrigli, lahko pa v celoti. Ali se vam zdi to pravično, vas sprašujem? Jaz menim, da to ni pravično, da to ni fer in da bodo lastniki bank, imetniki podrejenega dolga, sprašujem vas kdaj depozitarji, plačali in potem davkoplačevalci, plačali vse grdobije teh odgovornih v bančnem sistemu, ki so se igrali in se igrajo z njihovim in z davkoplačevalskim denarjem, in se nobenemu ni zgodilo nič, še več, vemo gospod Kramar je dobil nagrado, milijonsko nagrado, noben ni nikjer za nobenimi rešetkami, noben ni plačal evra za to, ker je odobril in se podpisal pod sporne kredite, nihče, noben ni nič odgovoren. Ti ljudje, pa tudi posledično davkoplačevalci bomo pa plačali. To, spoštovani državni sekretar ni pravično in jaz vas sprašujem ali so to vam zdi, da je to fer, porazdelitev bremen in sorazmeren ukrep. Jaz mislim, da ni.
Sprašujem vas, mi imamo zdaj slovenske banke v nezavidljivem položaju, rešujemo jih preko t.i. slabe banke, zato rabimo nek žegen mednarodne skupnosti in jaz verjamem, da bo bodisi z domačimi napori, to se pravi z davkoplačevalskimi napori in bodisi tudi mogoče z zaprosilom za denarno mednarodno pomoč, da bomo mi ta bančni sistem sanirali. Jaz sem optimist in verjamem, da ga bomo. Če ne bo trajalo dve leti, bo trajalo pet, ampak mi ga bomo vzpostavili in ga bomo rešili, veliko pa bo nastalo. To smo enkrat v zgodovini že naredili in bomo še enkrat naredili. In zdaj sprašujem, kdo, spoštovani državni sekretar, bo vzdrževal in v življenju ohranijo ta slovenski bančni sistem. Tujci ali slovenski vlagatelji? Jaz sem prepričan, da slovenski vlagatelji. In vas sprašujem, če danes izgubite zaupanje slovenskih vlagateljev, ker jih boste del teh vlagateljev tudi na tak način obrali, kdo vam bo in kdo bo zaupal v ta slovenski bančni sistem še v prihodnjih desetletjih in generacijah in kdo bo gradil in reševal oziroma tudi zagotavljal vire sredstev slovenskim bankam? Kdo? Imetniki podrejenega dolga v Republiki Sloveniji so tudi pokojninske družbe, so zavarovalnice, so tudi vzajemni skladi, cela kopica nekih vlagateljev, malih vlagateljev, ki bodo ob tej negativni izkušnji verjetno zamenjali svojo destinacijo in bodo vlagali drugam. V nekaj kar je bolj varnega, kajti tukaj so se zgodile stvari, da jih vi čez noč s spremembo pravil igre razvrednotite. Mislim, da se moramo, spoštovani, zavedati tega kar počnemo tudi iz teh vidikov, kdo bo torej še vlagal dolgoročno gledano v slovenski bančni sistem, če se je opekel ob eni taki zadevi. Imam resno vprašanje ali bo kdo.
Potem vas sprašujem, ali se je po naključju ali ne, zapisala dikcija kot sledi iz, samo da najdem, 261. e člena. Torej, te kvalificirane obveznosti med katere sodijo tudi imetniki podrejenih in hibridnih obveznic, torej te upniki, ki jih bo banka Slovenije z odločbo v celoti ali delno razlastninila ali inkonventirala te obveznice v navadne delnice, ti upniki, to se pravi, piše 261. e člen sledeče. Upniki, kvalificiranih obveznosti niso opravičeni zahtevati od banke povračila škode ali uveljaviti drugih zahtevkov, ki so pogodbeno dogovorjeni za primer kršitve ali ne izpolnitve pogodbenih obveznosti banke, etc. To se pravi, vi temu upniku odrekate zakonsko pravico, da ima karkoli kaj zahtevati, ker je nekdo kršil pogodbo, ki jo je on sklenil, ko je to kupil.
Mislim, spoštovana predstavnica Zakonodajno-pravne službe, ali se vam zdi to možno, dopustno, ustavno, da lahko z zakonom nekdo prepove, da sploh je opravičen zahtevati odškodnino, če se kršijo pogodbene obveznosti v primeru tega ukrepa seveda Banke Slovenije? Če ni to izjemno retroaktivni poseg v pravico. Jaz imam pravico s pogodbo dogovorjeno, Banko Slovenije kot pač nek nadzorni organ poseže v to zadevo, jaz sploh ne smem nič zahtevati, nobene odškodnine, nič. Mislim, zdaj, poglejte, če v taki državi živimo, kaj se bomo za jutri spomnili, da bomo posegli za ene pravice, ki so s pogodbo dogovorjene in ne bomo smeli niti zahtevati nobenih odškodnin. Jaz mislim, da je to, to sporočilo izredno nevarno. Odpira lahko en presedan, eno Pandorino skrinjico zato, da Vladi v ihti po iskanju teh evrov, ki jih manjka, posežejo še v kakšno našo pravico. Kje? Ne vem. In sprašujem vas, državni sekretar, do kdaj bodo izvzeti iz teh ukrepov do depozitarji?
Najavljeno je, sami veste, tudi mediji so danes poročali o tem, da bodo morali pred davkoplačevalci tudi depozitarji kakšno ceno plačati. Zdaj vas sprašujem ali so to špekulacije ali vi o kaj temu veste? To danes na nek način je bilo zaslediti v slovenskih medijih. In jaz bi zaključil z enim predlogom, in sicer s sledečim predlogom.
V tem parlamentu se že nekaj let ukvarjamo z enim velikim problemom, pri čemer se pa tudi kolegi zelo radi med seboj obtožujemo, kdo je za kaj odgovoren. Eni govorijo ja, saj se je največ stornih kreditov podelilo v času vladavine tega premiera, onega premiera in tako naprej. Sami pa vsi dobro vemo, če smo čisto odkriti, da nobena vlada nima vpogleda, vsaj jaz ne vem, pa sem bil v dveh doslej, kdo dodeljuje komu kakšne kredite in pod kakšnimi pogoji. In, spoštovani, ko pa "zagusti", ko je treba dati dokapitalizacijo, ko je treba dati poroštvo, pa vsi ti bankirji pridejo sem v Državni zbor in moledujejo, kako je treba to narediti, da bomo ohranili stabilnost bančnega sistema.
In mislim, da je prav, da parlamentu, v primeru, ko so banke v stečaju oziroma ko so banke deležne državne pomoči ali ko so banke pod ukrepi Družbe za upravljanje terjatev bank, se pravi, kadar so v teh shemah, ko mora država odigrati aktivno vlogo - in seveda v teh primerih ti upniki oziroma te banke ne izpolnjujejo, da so lahko presežena bančna tajnost tudi do parlamentarnih odborov, preiskovalnih komisij in nadzornih komisij. Se pravi, predlagamo, da se ta konkreten člen, ki govori o bančni tajnosti, razširi z izjemami, da lahko tudi parlament, seveda na zahtevo, pridobi te podatke, da so jih bančniki dolžni dati, kajti doslej jih nikoli nismo dobili. Celo kopico sej parlamentarnih delovnih teles, imamo tudi dve preiskovalni komisiji oziroma eno smo imeli in eno imamo sedaj na to temo, nikoli nismo dobili nobenega podatka. Vsaka pogodba o kreditu ima podpise. Tisti ljudje so odgovorni, da smo mi danes tam, kjer smo, in da izpostavljamo tako te podrejene upnike kot davkoplačevalce izredno nehvaležni prihodnosti. Pri čemer pa nihče, tudi parlament ne, ne sme ugotoviti - in hkrati vidimo, prej smo sprejemali proračun, smo dali v bilanci B 1,2 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank.
To se pravi, mi bomo točili denar v te banke, ne smemo pa vedeti, kdo je kdaj in pod katerimi pogoji metal ta denar, za katerega moramo zdaj sprejemati poroštva in razne oblike državnih pomoči. To enostavno ni prav. In vas prosim, spoštovani kolegi, da podprete ta amandma, ki govori o tem, da če so banke pod shemo državnih pomoči, da so banke dolžne dati podatke parlamentarnim delovnim telesom, preiskovalnim komisijam parlamenta, seveda na njihovo zahtevo, in da se ne bodo večno in vedno sklicevali in skrivali za temi bančnimi tajnostmi. In nam, enim in drugim, dajali ta manever, da se obmetavamo, kdo je odgovoren za kaj. Še enkrat, prepričan sem, da noben parlamentarec in tudi, skoraj verjamem, da nobena vlada za podeljevanje teh in drugačnih kreditov. So pa tu posamezna omrežja, familijarne, interesne, mogoče tudi politične navezave, ki so temu botrovale. To pa verjamem.
Tako da, glejte, jaz razumem ta zakon kot diktat tretjih, zato da se v Sloveniji sploh lahko lotimo nujnih ukrepov. Če se motim, mi pa to dokažite, kajti iz tega, kar ste zapisali, sledi, da je od sprejetja tega zakona odvisno soglasje Evropske komisije ukrepom za krepitev stabilnosti bank. Torej, vi od nas pričakujete, da bomo omogočili razlastninjenje določenih upnikov pod nekim svetlim poslanstvom, da bomo lahko sanirali slovenski bančni sistem. To je za mene velik problem, ga prvič slišim in bi res rad imel podrobne podatke, kdo se je s tem kdaj strinjal, izpogajal in kje to piše.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Predlagam, da damo besedo gospodu državnemu sekretarju. Izvolite, gospod Mavko.
MAG. MITJA MAVKO: Lepa hvala za besedo.
Zelo veliko zelo relevantnih tem je spoštovani poslanec izpostavil in z veseljem predstavim, in prav je, da predstavimo zgodbo v celoti. Kar se tiče pravne podlage za tak ukrep je treba izhajati iz pogodbe o delovanju EU. 107. člen pogodbe nalaga izključno pristojnost za določanje pravil državnih pomoči evropski komisiji. Evropska komisija nima veliko področij delovanja kjer je njena pristojnost izključna, pri varovanju notranjega trga in konkurenc pa ta izključna pristojnost obstaja. In komunikacija sporočila, priporočilo, ki je naslovljeno državam članica črpa iz omenjene pravne podlage, 107. člen pogodbe o delovanju EU in če je vprašanje kdo se je pogajal. Pogajali smo se ko smo vstopali v EU. Slovenija si ni izborila prehodnega obdobja ali pa odstopanja od tega, da zanjo pravila konkurence in pravila državnih pomoči v EU-ju nebi veljala.
Na tej osnovi, kot rečeno, je bil izdan omenjen dokument in zdaj če je bilo zelo decidirano vprašanje kje to piše in kako je zapisano, lahko preberemo v dokumentu, ki je bil objavljen v uradnem listu Evropske unije, 30. julija obstaja razdelek 3.1.2, ki govori o porazdelitvi bremen med delničarji in podrejenimi upniki v večih odstavkih ampak recimo najbolj eksplicitno v 44 odstavku, eksplicitno piše: državna pomoč ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi morebitnih izgub. Bolj jasno pravilo nebi moglo biti zapisano in bolj jasna odgovornost in pristojnost nebi mogla biti zapisana.
Zdaj namigovanje je bilo na to, da tovrstna dikcija ali pa tovrstno pravilo namiguje že na trojko. Res je, v državah, ki so v programu, pa Slovenija ni tam pa tudi menimo, da ni nobene potrebe, da bi o tem razpravljali, so bili ti isti ukrepi že izvedeni, so bili pa izvedeni tudi v državah, ki niso v programu. Konkretno na Nizozemskem, nizozemska vlada je pred poletjem zelo na hitro morala poseči v eno sicer manjšo banko, ki se ji reče SNS real in tam so imetniki podrejenih in pa hibridnih instrumentov prispevali v polni meri. Torej nizozemski davkoplačevalci nase niso bili pripravljeni prevzeti dodatnih finančnih obremenitev samo zato, da bi ohranili imetnike hibridnih in pa podrejenih inštrumentov, četudi pred poletjem ta nova pravila še niso bila v veljavi. Torej četudi strogo po črki pravil državnih pomoči evropska komisija še ni bila zavezana k izvedbi tovrstnega ukrepa, je bila v nekaterih državah delitev bremen med delničarji, imetniki podrejenih in pa hibridnih instrumentov že izvedena.
Zdaj na to se seveda navezuje vprašanje ali je to vse kar lahko upniki banke pričakujejo in namigovanje je bilo kdaj bodo na vrsti depozitarji.
Če se spomnimo razprave pred nekaj tedni, o pristopu k reševanju Probanke in pa Faktor banke, takrat je nekaj poslancev v Državnem zboru namigovalo na to, da bi morali k reševanju teh dveh bank prispevati tudi depozitarji z delom depozitov nad 100 tisoč evrov. Mnenje vlade seveda je, da v kaj takega absolutno nebi bilo primerno posegati, zato tudi nekaj podobnega, nekaj takega nismo predlagali v predlogu zakona, temveč zelo jasno opredeljujemo kje se delitve bremen po predlogu vlade zaključijo.
Naslednje vprašanje je bilo vprašanje pravne varnosti. Res je. V predlogu zakona eksplicitno piše, da imetniki tovrstnih inštrumentov ne uveljavljajo svojih upravičenj v primeru izvedbe ukrepa proti banki, ker ni banka tista, ki bi naložila tovrstni ukrep. Tovrstni ukrep naloži Banka Slovenije, kot izredni ukrep v vlogi regulatorja, torej je pravno varstvo možno edino proti Banki Slovenije in predlog 350. člena zakona, če pogledate predlog 36. člena, ki uvaja to spremembo v 350. člen veljavnega zakona o bančništvu to izrecno določa. Torej imetniki hibridnih in pa podrejenih inštrumentov bodo lahko pravno varstvo po predlogu 36. in 37. člena uveljavljali proti Banki Slovenije.
Naslovljeno je bilo tudi vprašanje tega kakšne zaveze, kakšne obljube so banke dajale imetnikom teh inštrumentov oziroma potencialnim vlagateljem v te inštrumente in tu vsekakor velja opozoriti na dilemo. V kolikor je prišlo s strani bank do nepravega predstavljanja obsega tveganja, ki jih ti inštrumenti prinašajo, torej v kolikor je prišlo do očitnega zavajanja potencialnih vlagateljev, vsekakor so ti upravičeni do ukrepanja proti posamezni banki. To pomeni, da je šlo za zavajanje investitorjev v kolikor je do tega prišlo.
To je bilo iz vprašanja čutiti in po pravici povedano v nekaterih drugih država članicah EU-ja, ko je bil podoben ukrep uporabljen, predvsem imam tu v mislih Španijo, je bila posebna dilema, je bila posebna težava ravno zaradi neprimernega ponujanja tovrstnih inštrumentov predno so investitorji se odločili za investicijo.
V zaključku bi želel opozoriti zgolj na razpravo, ki mislim, da je bila zelo koristna, razprava pred dobrim mesecem na komisiji za nadzor javnih financ, ki jo gospod Vizjak vodi. Tam so predstavniki regulatorjev na trgu kapitala jasno predstavili sliko kaj bi tovrsten poseg pomenil za posamezne inštitucije v našem finančnem sistemu in tam je bila jasno podana ocena, da sistemskega tveganja zaradi takega ukrepa, v kolikor bi bil izveden, regulatorji, torej agencija za trg vrednostnih papirjev, agencija za zavarovalni nadzor, niso zaznali.
Je bil pa v zaključku tiste seje komisije za nadzor javnih financ sprejet, po našem mnenju, zelo koristen sklep. In ta koristen sklep ima v enem od stavkov pristavek, da iščemo rešitve pri katerih ne bodo dodatno izpostavljene javne finance. Mislim, da je vsem ob obravnavi predloga zakona jasno, da v kolikor več fleksibilnosti lahko dopustimo pri delitvi bremen s hibridnimi ali pa imetniki podrejenih instrumentov, toliko večje bo breme davkoplačevalcev. To je moj odgovor na vprašanje pravičnosti.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Gospod Vizjak ima dopolnitev vprašanja oziroma replika.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Zdaj, državni sekretar navaja primere iz Nizozemske, kjer je šlo za privatno banko i seveda država se je v primeru privatne banke odločila, če želi državno pomoč kot se je odločila, ne glede na usmeritve evropske komisije, pravite. Ker bi šlo za privat banko tudi, če bi začela govoriti o pogojih ali so bili čisto tržni ali ne bi lahko prišli zelo daleč in verjetno se je nizozemska oblast tako odločila in je tako naredila, v primeru privatne banke. Nikjer doslej v Evropi se ni zgodilo, da bi imeli vse slovenske sistemske banke v temu ukrepu in praktično veliko večino imetnikov tega podarjenega dolga. In nikjer doslej se tudi ni v celoti to zgodilo. Jaz sem iz vaše napovedi razumel, da bodo imetniki hibridnih in porejenih obveznosti razvrednoteni v celoti. Kajti, tega podrejenega dolga je s pogodbami vred, brez pogodb nekih tristo, štiristo milijonov, s pogodbami vred osemsto milijonov in to niti ni približno dosti za polnjenje bančne luknje.
Kar pomeni, da bodo oni v celoti izpostavljeni preden bodo prišli na vrsto drugi po vrstnem redu, kot navajate. Nikjer doslej ali pa mi povejte kje se je to zgodilo v državah EU-ja, da bi bili imetniki v celoti razvrednoteni, tudi v Španiji ne, ki ste jo navedli. V Španiji so različni procenti za različne primere.
In, spoštovani državni sekretar, torej lahko te imetniki računa, da bodo razvrednoteni v celoti, glede na to ker se ve kolikšen je obseg njihovega podrejenega dolga in tudi se ve koliko je ta bančna luknja in da je bančna luknja bistveno večja od tega. Potem, torej bo Slovenija več kot jasno tukaj poskusni zajec. Prvi bomo deležni tega in govorim v takšnem obsegu, da so pod tem praktično vse slovenske banke. Jaz ne poznam katera ne bi bila.
Zdaj komisija za nadzor javnih financ je sprejela sklep, da izdajatelji teh papirjev, skupaj z institucionalnimi vlagatelji, primarnimi in s finančno oblastjo, beri Banko Slovenije in ministrstvo najdejo neko rešitev. In vas sprašujem kakšno rešitev ste našli? Govorim skupaj, ali ste posegli po oblastni moči in predlagali ta zakon ni to rešitev. Jaz mislim, da te rešitve niste izpogajali tudi s predstavniki imetnikov teh papirjev, kajti če ne nam ne bi pisali. Včeraj so nam pisali in smo vsi dobili njihovo ogorčeno pismo. Skratka, sprašujem vas kakšen je dogovor, kakšna je rešitev in ali ste izvršili sklep? Poročali o njem niste, kar bi morali v tridesetih dneh. Seja je bila 17. septembra, danes smo 23. oktobra, več kot trideset dni, jaz od vas poročila ali pa komisija za nadzor javnih financ ni dobila.
In koliko je fleksibilnosti ste imenovali? Jaz menim, da ste vi gledali tako kot na Ministrstvu za finance vedno radi gledajo izredno statično. Vi gledate koliko vas bo razvrednotenje stalo in koliko bi to razvrednotenje sicer pokrili davkoplačevalci. Spregledali ste pa dinamično oziroma dolgoletno varianto... Oziroma slovenskim bankam, ne vam. Slovenskim bankam nihče ne bi zaupal in ne bodo dobili denarja več od vlagateljev. To komponento pa ne upoštevate kot nekaj kar ima izreden pomen tudi za izpostavljanje javnih financ.
Mene zanima, še enkrat, kateri norec bo še verjel ob takšnem načinu finančnih oblasti, da bo vlagal v slovenski bančni sistem čez pet, deset ali petnajst let.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Jaz bi vseeno pred odgovorom razširil diskusijo. Gospod Potočnik, izvolite.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Najlepša hvala za besedo.
Najprej, jaz bi popravil verjetno kolega Vizjaka, mednarodni monetarni sklad se še ni opredeljeval do tega vprašanja, verjetno si imel takrat v mislih evropsko centralno banko, ki nima enakega stališča kot evropska komisija. Toliko, verjetno je bil lapsus.
Drugič, o pranih problemih, ki so pomemben in nesporen del tega in prvi del zakona se jaz ne bom opredeljeval in presojal, ker so ljudje, ki na temu področju vedo več in kot imamo pristojne institucije, ki v te probleme posežejo takrat, ko so pozvane. Sam moram predvsem opozoriti in ugotoviti, da se pri treh ključnih deležnikih bančne zgodbe odgovornost ne uveljavlja tako kot bi pravzaprav pričakoval in, ki so verjetno največ prispevali k problemu. Prvič, imam v mislih in to se tudi v vašem dopisu pravzaprav ne vidi natančno, gre za kreditojemalce. Ne vse, jaz mislim tukaj predvsem tiste, ki so z moralnim hazardiranjem prispevali ali pa pripravili, če rečem v dikciji tega zakona, načrt organizacije izogiba poplačila dolgov. Kar je mogoče zgolj ob skrajni pasivi, da ne rečem kaj hujšega, torej nepredstavljivi pasivni vlogi bank. Vendarle, dolg vrniti je ključni etični imperativ in o tem se po vsej verjetnosti za to mizo strinjajmo vsi. Zato je seveda sedaj ta druga odgovornost, to je odgovornost nadzornih svetov in uprav bank. Do česar se sicer novela tega zakona v nekem odstavku ali pa v členu tudi opredeljuje.
In tretja je seveda odgovornost tistega o katerem je bilo pri prvi točki v proračunu že več govora, kot je kolega Vizjak govoril, gre za odgovornost regulatorja, nadzornika bančnega sistema. Vendarle, jaz moram reči, da sem, bi rekel zagovornik delitve bremen, to moram reči. Predvsem zaradi izkušenj, ki jih imam in ki so že dolgoletne, tudi v temu parlamentu. Proračun zmore marsikaj, ne more pa vsega. Proračun je v zadnjem času nekaj podobnega kot državni bankomat. Vsaj tri leta se zato v temu Državnemu zboru zavzemam za razsklenitev usodnega objema med bankami in proračunom. Ponavljam, tega usodnega objema, to sem že večkrat rekel, v enih dveh razpravah ob zaključnih računih in zaključnih debatah. In moram reči tukaj, da to mnenje ni mnenje kakšne trojke ampak je to mnenje, ki je nastalo pred 1. 8. 2013. Bi pa potem še verjetno se v razpravi kaj vključil. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Gospod Frangež, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane, spoštovani.
Kolikor razumem imamo eno linijo odgovornosti. Na skrajni točki te linije odgovornosti je kapital, lastništvo, nad bančno institucijo. In na tej drugi skrajni liniji odgovornosti, ki odgovarja najmanj je depozitar, se pravi tisti, ki svoje prihranke vloži v banko. Med enim in drugim ekstremom pa obstaja, bom rekel, vrsta različnih instrumentov, finančnih instrumentov, ki imajo mešane lastnosti; bolj dolžniške narave ali bolj kapitalske, se pravi lastniške narave.
Jaz mislim, da je politika, ki jo na temu področju uvaja Evropska unija, ko se sooča z vprašanjem na kakšen način in kdo naj pravzaprav prevzame prvi izgube pri sanaciji, prestrukturiranju bank pravilno. In, kolikor razumem sledijo pravzaprav logiki, ki je že uveljavljena v stečajnih postopkih.
In tukaj se mi postavlja moje prvo vprašanje; z vsem upoštevanjem in spoštovanjem potencialnih izgub, ki jih bodo vlagatelji pri temu vprašanju utrpeli. Ampak vendarle se mi postavlja tukaj resno politično vprašanje, ali se motim, da interpelirati ministra zaradi teze, da ni potrebno zavarovati depozitov nad sto tisoč evrov. V začetku septembra smo imeli, bom rekel, odmevno javno sejo na kateri je Slovenska demokratska stranka finančnega ministra in ukrepe Banke Slovenije napadala zaradi tega, ker je zavaroval tudi depozite nad sto tisoč evri. Torej tisti del ekstrema na liniji odgovornosti, ki naj najmanj odgovarja. Danes pa iz meni povsem razumljivih razlogov in tudi legitimnih pričakovanj vlagateljev, na te ste opozorili tudi na Komisiji za nadzor javnih financ, vendarle greste od te logike, ki ste jo prezentirali na tisti izredni seji in z vložitvijo same interpelacije prihajate v drug ekstrem. Ne da bi zavarovali depozite nad sto tisoč evri ampak, zavarovali pa bi hibridne instrumente, ki sami po sebi, po svoji naravi vsebujejo tako elemente dolžniškega kot lastniškega torej funkcije.
Naj povem tukaj, da kolikor se sam na te instrumente spoznam in iskreno priznam, da je to poznavanje šibko so lahko tisti, ki so se odločili za nakup hibridnih finančnih instrumentov računali na praviloma višje donose tudi zaradi praviloma višje stopnje tveganja, ki jih naložba v takšne hibridne finančne instrumente prinaša. Gospod državni sekretar, ali to vedenje drži? / Oglašanje iz klopi./ Ni bilo mišljeno retorično ampak razumem, da ste brali nekaj drugega.
Ponavljam vprašanje, ali drži, da je vlagatelj, ki se je ob izdaji hibridnega finančnega instrumenta odločil za vlaganje v takšen instrument, zaradi narave tega instrumenta moral pričakovati, da bo zaradi višjega potencialnega donosa, ki mu ta instrument prinaša, prevzemal tudi potencialno višje tveganje. To drži.
In v temu pogledu, poglejte, v tisti razpravi na začetku septembra se je ta ista Slovenska demokratska stranka glasno zavzemala zato, da bi bilo bolje obe banki, Probanko in Factor banko poslati v stečaj. In kolikor razumem in kolikor izhaja iz obrazložitev k 6. členu predloga Zakona o bančništvu je pravzaprav vrstni red v smislu vrstnega reda kvalificiranih terjatev identičen, ko ga pravzaprav zdaj uveljavljamo za potrebe posebnih postopkov, ki jih je uvedla Banka Slovenije v primeru teh dveh bank. In oprostite, nočem špekulirati nič ampak tukaj pa se mi resno postavlja vprašanje, čigavi interesi stojijo za to mizo. Pa nočem nič insinuirati, nočem na nikogar kazati s prstom. Včeraj sem jaz opozarjal na vprašanje pravne varnosti pri nekem drugem vprašanju s finančnega področja, pa so že kazali s prstom katere lobije ščitiš. In še posebej zato, ker bi bila usoda v stečaju lahko identična in glede na dejstvo, da Evropska unija uvaja identičen vrstni red kot pravilo pri prestrukturiranju, prenehanju ali konverziji bančnih obveznosti seveda ne vidim, bom rekel, druge poti kot da to na ustrezen način s to novelo uredimo tudi mi. Kajti ravnanje v nasprotnem primeru bi pa resnično bilo nesprejemljiva socializacija izgub bančnega sistema, kjer bi davkoplačevalci, na katere ste se sklicevali vi in skušali povedati, da so oni prvi ekstrem, te linije odgovornosti, ki mora biti najbolj zaščiten in imate prav, pravzaprav plačali za kritje izgub v instrumentih, ki so, kot rečeno po svoji naravi inkorporirali določeno stopnjo tveganja. In ne celote tveganja, tu je potrebno poudariti, kot izhaja iz obrazložitev, da se bo v krogu izgub iz naslova teh obveznosti bank konvertiral ali prenehal zgolj tisti del, ki je potreben za to, da se realizirajo obveznosti bančnih institucij enako, kot bi se to zgodilo v stečaju. Presežek pa bo seveda kategoriziran kot dolg teh vlagateljev, torej kot terjatev teh vlagateljev do banke oziroma njenega premoženja.
Še nekaj bi dejal, v smislu slikanja precej apokaliptičnih posledic in ne trdim, da hudih posledic ne za sistem ali za posamezne vlagatelje ne bo. Ampak kolikor vem so vsi institucionalni vlagatelji, še posebej pa zavarovalnice, pri upravljanju, bom rekel svojih kritih zavarovanj dolžne dosledno in pod strogim nadzorom razpršiti svoja tveganja. Zdaj, konkretno za modro zavarovalnico vem, da mora, da lahko posamična naložba njena zaradi upravljanja kritnega sklada za javne uslužbence, da posamična naložba ne sme presegati 5 % njenega portfelja.
Tako da v temu pogledu se mi zdi, da če je bilo, bom rekel, takšno pravilo spoštovano da je seveda vsaj v primeru teh bank, bom rekel, delovalo tudi preventivno. Seveda, če je bilo tudi dosledno spoštovano. Jaz ne želim, bom rekel, ustvarjati vtisa, da sem nad temi ukrepi zadovoljen, razumem da so sprejemani v skrajni sili. In še manj nisem zadovoljen, da bo kdor koli trpel zaradi tega izgube ampak mislim, da pa je to, bom rekel tista skrajna točka, kjer pa je potrebno odločno zaščititi tudi interes davkoplačevalcev. Teh istih davkoplačevalcev, ki jih imate vi pogosto na jeziku.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Mislim, da smo skoraj malo predolgi pri teh razlagah, gre se samo za to, kakšna je odgovornost posameznika. Vsi, ki so kupili takšne papirje so se zavedali tveganja, ravno tako kot tisti, ki so kupili delnice mariborske banke ali katerega koli podjetja. Zato se jaz ne bi toliko sekiral. Besedo dajem, pa res prosim, da se malo skoncentriramo, gospa Maša Kociper, replika, izvolite... Prosim, da ne naredimo tukaj doktoratov iz tega koga zaščititi, koga ne zaščititi, na kakšen način, zadeva je zelo enostavna in prosim, da govorimo enostavno in direktno. Hvala lepa, izvolite gospod Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Poglejte, saj spoštovani predsednik, jaz ne bi utrujal dodatno, če ne bi bilo potrebno oziroma, če bi gospod Frangež bil korekten oziroma tudi navedel tako kot je ne pa tako kot si on misli.
Poglejte, gospod Frangež, na eni strani je kapital in lastniki na drugi strani so pa davkoplačevalci, ne depozitarji. Davkoplačevalci! In med njimi so seveda tudi vsi tisti imetniki hibridnih instrumentov, potem pridejo pa na vrsto tudi kakšni umetniki obveznic, pa kakšni depozitarji na sto tisoč pa kakšni navadni depozitarji na koncu davkoplačevalcev... Cela paleta teh je vmes. In zdaj je samo vprašanje kje se finančna oblast odloči porezati. In ta finančna oblast se je odločila porezati vse do imetnikov hibridnih in dolžniških obveznic in nič naprej več. In to je tudi neke vrste naš problem in vprašanje. In sploh ni kontradiktorno vis a vis tega kakšno stališče smo imeli do likvidacije Probanke in Factor banke. In, če tega ne razumete, poglejte, potem je zelo težko. To je ena stvar, ki jo želim povedati.
Druga stvar ki jo želim povedati, kar spoštovani predsednik nimate prav in kar tudi spoštovani gospod Frangež nima prav; ko so kupci teh hibridnih in podrejenih obveznosti te obveznice kupovali so se zavedali vseh tveganj, ki jih prinaša veljavni zakon in prospekt izdajatelja, ki je veljal na dan nakupa.
Da, prevzemajo odgovornost za vsa ta tveganja. Ne morejo pa, spoštovani predsednik in spoštovani gospod Frangež, ti imetniki, ki so kupili te papirje kot ta gospa leta 2010 vedeti, da bo evropska finančna oblast in Republika Slovenija v letu 2013 spremenila pravila igre za njih. Tega pa ne morejo vedeti in teh tveganj ne morejo ob nakupu prevzemati. Kajti, šele letos mi zdaj delamo to, da jih je možno razlastniniti. In da se sploh do izdajateljev ne morejo pritožiti zaradi tega. Ne morejo, nič ne morejo narediti. Ob vse so in še pritožiti se ne morejo!
Zdaj, če to vi smatrate, da je to prevzemanje tveganja ob nakupu ni. Oni so kupili to pod takrat znanimi pravili igre. Zdaj jim pa s tem zakonom in kot pravi državni sekretar po smernicah, ki niso zavezujoči in imajo celo kopico izjem, to ste malo pozabili povedati spreminjamo pravila igre. Mi jim spreminjamo pravila, neki post festum kar so že kupili. To je problem.
In, ko pravite, da so ti institucionalni vlagatelji to zavarovali. Da, zavarovalnice pozavarovale in tako naprej... Ampak kdo bo to plačal? Zavarovanci. Ali bo denar prišel iz lune za to pozavarovanje? To bodo pribili nekje v neko maržo in boste to plačali ali pa bodo plačali zavarovanci. Nekdo bo to pokril ali pa bo proračun pokril, jaz ne vem. To ni denar, ki bo z lufta prišel, to vam želim povedati.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Jaz bi vseeno rekel, da čisto vsaka vloga, vsak denar, vsak vrednostni papir, tudi dolg, ki nastaja, ki ga dobiš s podjetjem, ki gre kasneje v tečaj ni varen. Ni varen in mi si tukaj izmišljujemo ene stvari. Če si kupil ne vem kakšne delnice, od ene banke, če gre banka v stečaj je praktično izgubiš toliko oziroma kolikor... / Oglašanje iz klopi. / Lahko bi šla. Saj pravim, nobena stvar ni varna. Tukaj nekaj sami sebe zavajamo kaj je varno.
Jaz na primer, varčevanje preko življenjskega zavarovanja, ki bo tudi varčevalni del. Piše, ali varčuješ po fiksni obrestni meri ali greš v vlaganje delnice. Jaz osebno, vedel sem, da če greš v delnice lahko vse izgubiš, kakršni koli sklad, kakršna koli zadeva, kamor koli si dal denar si ga lahko izgubil. Zato mislim, da je ta stvar popolnoma jasna. In da bi vsakega zdaj, da ni vedel takrat, ko je dal notri, jaz točno vem in siguren sem, da je vsak vedel kamor koli je dal denar, da ga lahko izgubi. Edini denar, ki je eventualno varno so depoziti do sto tisoč evrov za katere jamči država, dokler ima denar. Hvala lepa.
Gospa Maša Kociper, izvolite.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa.
Jaz sicer, kot veste, nisem članica tega odbora ampak ta debata odpira tudi številna zanimiva pravna vprašanja. In, ko sem zgoraj poslušala to vašo razpravo sem se želela vključiti. Pri čemer si ne domišljam, da se blazno spoznam na podrejene in druge bančne papirje, tako kot verjetno ne mnogi med vami, oziroma malo je takšnih, ki se na to spoznajo. Ampak, tukaj se odpirajo, kot rečeno, pravne in čisto takšne etične dileme. Mi se pravzaprav s temi končnimi besedami o podrejenih in delniških in ostalih papirjih pogovarjamo o reševanju bank, o tem kdo bo za to nosil odgovornost in na kakšen način to narediti. In tukaj ima seveda gospod Frangež zelo prav, ko pravi, kolegi iz SDS da greste totalno v nasprotje s tem kar ste trdili na seji o Factor banki in Probanki. In na mnogih drugih razpravah, ki tečejo v to smer.
In, ko se pogovarjamo o tem vsi vemo, da ne živimo v idealni situaciji neke gospodarske rasti in prosperitete ampak v neki situaciji, kjer med slabimi rešitvami iščemo najmanj slabe. In pri takšnem kontekstu v katerem se nahajamo se pa meni res ne zdi nič bolj pravično od stališča, ki ga je zdaj zavzela tudi Evropska unija, da pri sanaciji bank najprej pred davkoplačevalci ogovarjajo lastniki bank. Mislim, da bolj pravična od te teze ne bi mogla biti nobena teza, če govorimo čisto o tem etičnem stališču.
Papirji, o katerih govorimo so neke vrste lastniški papirji, so že po sedanjem 134. členu Zakona o bančništvu lastniški papirji drugega reda in kot vsi pravite, šlo je za tveganje, ki so ga lastniki teh papirjev prevzeli. Oni bi se lahko odločili, da bodo svoj odvečni kapital vložili v neko podjetje, za katerega bi menili, da bo imelo uspeh na trgu, da bo dobro poslovalo, da bo raslo, da jim bo dajalo dividende in tako naprej. Ne, oni so s svojo špekulacijo - pa to ni mišljeno v slabšalnem smislu - usmerili v to smer. In tu so bili dobički res taki, da so nekateri celo jemali kredite, da so te papirje kupovali. Oni so tvegali in špekulirali. Se pravi, če bi se stvari odvijale dobro, bi šlo vse v smer, da bi te banke dobro delovale, ti ljudje bi dobivali dobre dobičke iz teh papirjev in vse bi bilo v redu, se ne bi nič pritoževali nad svojimi pravicami. Ker so pa stvari, žal, šle v drugačno smer, je pa njihovo tveganje negativno. Tako kot bi bilo lahko negativno tveganje podjetnika, katerega podjetje se ne bi razvijalo v smer, kot si je on želel in zamišljal, ne bi delalo dobička, bi propadlo in šlo v stečaj. Pri Factor banki in Probanki ste kolegi iz SDS trdili, da naj gremo kar mimo zakonodaje in razkrijemo imetnike - sicer ste predlagali za večje depozite - depozitov. Se pravi, normalnih državljanov, ki so vložili denar v banko brez špekulativnega namena, samo zato, da so ga imeli na varnem, obrestovanega po neki minimalni obrestni meri. In vas ni zanimalo, da je to po Zakonu o bančništvu povsod po svetu zavarovan podatek, ker to pa res izpodbija zaupanje ljudi v banke. Zato, ker če ti lahko jutri ali pojutrišnjem na televiziji izveš, ne samo ti, vsi ostali, cel svet, koliko imaš denarja naloženega v neki banki, potem pa res nimaš zaupanja v to bančno institucijo. In pri tisti debati ste se zavzemali za stečaj, ki bi povzročil takšno situacijo še prej. Tu, kjer pa gre za nek nadzorovan način, ki varuje prav tiste majhne imetnike depozitov, še zlasti pa državljane, ki plačujemo za te banke milijone in milijone, tu imate pa drugačno stališče. To je res težko razumeti, no. In davkoplačevalci so najbolj jezni na te banke, to vsi vemo. Vam in nam kar naprej pišejo ljudje, ki pravijo: "Glejte, tu nas stiskate, tam nas stiskate, davke nam nabijate, dajte malo za ovratnik prijeti tiste, ki so spravili banke tja, kjer so." .../Oglašanje v ozadju./... Kako to mislite, zakaj pa tega ne naredimo? Zakaj pa vi tega ne naredite? Kakšno vprašanje je to?! To bodo naredili organi pregona, in na tem se dela. Do takrat je pa treba zagotoviti, da bodo davkoplačevalci zaščiteni. In ni res, ko pravite, da smo poskusni zajec, ti ukrepi so bili že izvedeni v nekaterih državah Evropske unije. Za Evropsko unijo pa res ni mogoče trditi, da je neka kavbojska institucija, ki gre kar na vrat na nos preko vseh pravic in sprejema neke ukrepe kot v neki čudni državi.
Tako se tu odpira pomembno vprašanje posega v lastniška upravičenja. Se strinjam, v Sloveniji smo šli iz socializma v drugo skrajnost, smo hoteli po prehodu iz socializma glede lastniške pravice biti bolj papeški od papeža, bolj kapitalistični od kapitalistov in naša lastniška pravica je pač urejena tako, kot je, in zelo zaščitena. Res, da je prvič tak ukrep in zdaj bomo videli, kako se bo to končalo. Prepričana sem, da bo tudi Ustavno sodišče povedalo svoje. In naj pove, da bomo enkrat vedeli, pri čem smo, in da bomo vedeli, koga pravzaprav ščiti naš pravni sistem. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Gospod Pogačnik, izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Predsednik, hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Uvodoma bi izrazil po eni strani ogorčenje nad tem, da danes ni tu prisoten predstavnik Banke Slovenije, vsaj prej jih ni bilo. Mislim, da glede na pomembnost te teme bi bil lahko prisoten najmanj guverner ali pa vsaj viceguverner. Osebno sem mnenja, da za ta zakon, ki ga bomo potrdili oziroma sprejeli, največjo odgovornost nosi Banka Slovenije kot regulator trga, ki ni naredila tega predčasno, da danes do takšnega zakona, kot ga imamo na mizi, ne bi prišlo. In po tem zakonu, kot je napisan, kot ga lahko beremo, bodo zdaj dejansko kaznovani tisti, ki jih nekateri v tej dvorani imenujejo špekulanti, sam jih tako ne bi imenoval, kajti tu je šlo pač za javne papirje, prospekte, normalni investicijski papir, in ti bodo kaznovani. Za tiste, ki so pa do te situacije pripeljali - tu je pa zdaj verjetno precej ljudi, precej podjetij izgubilo sredstva -, se pa niti z eno besedo ne omeni, da so na kakršenkoli način odgovorni.
In iz tega naslova imam vprašanje za državnega sekretarja in za predstavnike Banke Slovenije, predvsem v zvezi s 15. členom predlagane novele oziroma novega zakona. 261.e člen pravi, da ti upniki, ki bodo razvrednoteni, ki bodo izgubili svoje premoženje, ne morejo vložiti nobenih tožb proti bankam. Zakaj? Tu verjetno ščitite odgovorne ljudi, ki so pripeljali do te situacije. Lep primer, recimo, je stečaj Agrobanke v Srbiji pred leti, ko je Narodna banka Srbije pozvala lastnike in vse oškodovance, naj vložijo tožbe proti upravnim odborom in nadzornim odborom teh bank. Zakaj se tega s tem zakonom ne omogoča - da lahko tisti, ki bodo te zadeve izgubili, vložijo tožbe vsaj proti nadzornim svetom ali upravam bank, ki so to stanje povzročile. Ta zadeva meni ni jasna, zakaj ste se odločili, tisti, ki ste ta zakon pripravljali, da se tožbo lahko vloži samo proti Banki Slovenije, če si jaz ta zakon pravilno razlagam, in koliko tožb pričakujete. Hipotetično, če bodo te tožbe proti Banki Slovenije izgubljene, kdo bo nosil potem posledice teh stroškov? To pomeni, če ne v prvem koraku, bodo davkoplačevalci na vrsti v tretjem koraku.
Zanima me komentar Banke Slovenije in državnega sekretarja, kako si razlaga, glede na informacijo, ki je prišla v medije in v javnost pred približno štirimi dnevi, da ima Evropska centralna banka različen pogled na reševanje hibridnih instrumentov, kot ga ima Evropska komisija. Predsednik Evropske centralne banke, gospod Draghi, je pisal pismo Almunji, Evropski komisiji, da ocenjuje, da bi bilo mogoče odložiti takšen ukrep, ki ga je predlagala Evropska komisija. To pomeni, da tudi znotraj institucij Evrope zadeve niso tako usklajene. Zanima me ta komentar in kako se bo ta zadeva končala.
Po drugi strani, ko sem že prej izpostavil ta 15. člen, se mi zdi sila nenavadno, 261.b člen, tretji odstavek, ki pravi: "Kadar zaradi nujnosti ukrepa ni mogoče pravočasno pridobiti ocene iz prvega odstavka, oceno vrednosti izdela Banka Slovenije." Na kakšen način bo Banka Slovenije izdelala to oceno in koliko časa za to potrebuje?
Po drugi strani pa mogoče tudi komentar na prejšnjo razpravo kolegice Kociper. Strinjam se, da je treba imeti zaupanje v bančni sistem in da mora biti tajnost podatkov. Vendar se mi pa zdi pošteno do vseh davkoplačevalcev, da takrat, kadar davkoplačevalci rešujejo, predvsem tiste, ki imajo depozite nad 100 tisoč evrov, da bi pa verjetno lahko določeni organi, določene komisije v parlamentu dobile te podatke. Absolutno, sam se zavzemam, da do takrat, ko davkoplačevalci ne rešujejo zadev, to ostane, kot je. V primeru pa, da davkoplačevalci rešujejo nekoga, kar jim tudi po nekih regulativah ne bi bilo potrebno, kot je bilo v primeru Probanke in Factor banke, se mi pa zdi pošteno, da bi bilo razkrito, koga davkoplačevalci rešujejo.
Zanima me tudi, ker vemo, da teh instrumentov največ posedujejo vzajemni skladi, pokojninske družbe, zavarovalnice, da pokojninske družbe morajo imeti neke zajamčene donose, kakšna bo posledica tega ukrepa, kot je sedaj predlagan, za pokojninske družbe. Ali ste to oceno naredili? Ali je to oceno naredil regulator, ki ga danes ni tukaj, recimo, Agencija za AZN /?!/.
Te zadeve se mi zdijo ključne, da se dobi neke odgovore. In zdaj, če si jaz pravilno razlagam ta zakon, se dejansko te imetnike hibridnih instrumentov, pod narekovaji, "striže" do takrat nekako, da ne prideš na pozitivo. Vsi vemo verjetno, da bodo te potencialne bančne luknje bistveno višje, kot je vrednost vseh teh hibridnih instrumentov, in da s tem lahko že danes pridemo do zaključka, da bo vrednost vseh teh hibridnih instrumentov, ki so danes na mizi, nična. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa, gospod Pogačnik.
Repliko je prosila gospa Maša Kociper. Ob tem bi povedal, da imamo tukaj tudi predstavnici Banke Slovenije, gospo Anko Miklič in gospo Mojco Trstenjak, in tudi njima lahko zastavite vprašanja, pa jima bomo kasneje dali besedo, ko boste vsi razpravljavci zaključili ta krog. Gospa Kociper, izvolite.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Kratka replika, ker drugače ta vprašanja vedno ostajajo v zraku.
Ni problem v tem, da davkoplačevalci ne bi smeli izvedeti imen teh ljudi, sploh ne. Vprašanje je samo, katera imena in kdaj. Ali govorimo, da imajo davkoplačevalci pravico izvedeti vsa imena tistih, ki imajo depozite, to je eno vprašanje, tu jih varuje Zakon o banki z bančno tajnostjo, tu ne sme biti dileme. Se pa strinjam z vami, da ko pa bo čas, morajo izvedeti imena odgovornih, ki so prispevali k temu, da so banke v takšni situaciji, v kakršni so. Vendar v normalnih pravnih državah o tem, kdo je odgovoren, ne sodijo poslanci iz poslanskih klopi, skriti za svojo imuniteto, pač pa v normalnih državah, in upam, da bo naša tudi taka slej ko prej, se na hitro obrne kazenski postopek in od trenutka, ko je dovolj visoka stopnja suma podana in je ta človek na sodišču, so obravnave javne. In takrat se točno ve, zaradi katere zadeve in kdo je pred sodiščem pod dovolj visoko stopnjo odgovornosti in bo ali ne bo, to bo razsodilo sodišče, odgovarjal. Nikakor se pa ne strinjam z vašo tezo, da bodo kar poslanci, člani komisij, odborov ali kdorkoli o tem odločal.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Gospod Marko. Sicer ni replike na repliko, vendar, na kratko.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Mislim, da se bova s kolegico Kociper razumela. Jaz vedno vsekakor zagovarjam, dokler je sistem normalen, da je treba zagotoviti tajnost bančnih podatkov, kot je tudi po celem svetu. Zdi se mi pa fer in pošteno, da takrat, ko bi določen davkoplačevalec reševal tiste, ki jih ne bi bilo treba, recimo, tiste depozitarje nad 100 tisoč evrov v primeru Probanke in Factor banke, da bi pa verjetno lahko te zadeve bile malo bolj širše objavljene za del določenega zaprtega kroga.
Glede tega, kar ste pa rekli - in se s tem strinjam -, kateri organi so tisti, ki ugotavljajo krivdo in odgovornost. Zame je edino moteč v tem zakonu 261.e člen, ki pa tem imetnikom, ki bodo zdaj ostali brez premoženja, sploh ne omogoča, da pride do nekih tožb oziroma do nekih zahtevkov. .../Oglašanje v ozadju./... Ja, preberite si, no. Vi ste pravnica, boste verjetno razumeli, jaz pravnik nisem, pa mi boste mogoče razložili. Na 19. strani si preberite 261. člen. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Gospod Marko Pavlišič, izvolite.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Gre za težko temo, ker del teh papirjev, podrejenih obveznic, je bilo definitivno prodanih tudi na bančnih okencih in ljudje imamo do bančnih okenc neko posebno zaupanje, in prav je tako. Vendar tu ne gre za večino, gre bolj za posamezne primere, ko so bili morda nekateri od njih zavedeni pri tem, ko so pač to kupovali. Bili so pa tudi drugi, ki so to kupovali na sekundarnem trgu kapitala, ki so to kupovali na borzi. In če se tisti morda niso zavedali in so bili zavedeni, so potem drugi prav gotovo vedeli, v kaj se spuščajo oziroma bi dejansko morali vedeti, ker na borzo pa ne greš vlagat kar tako, ne da bi vedel. Morda tudi nekateri, ampak potem je tudi prav, da to odgovornost sami nosijo. Zato je treba te zadeve nekako reševati individualno. Zdaj, če je bil nekdo zaveden, ima vse pravne možnosti, da to uveljavlja in dobi ustrezno povračilo za to. Ti, ki pa so to kupovali na sekundarnem trgu, tudi po nekih nižjih cenah, potem ni več samo, koliko procentov na tem papirju piše, ampak tudi po kateri ceni si kupil to na sekundarnem trgu, tudi to je pomembno, da se izračuna končni donos, in ti pa so iskali višje donose. In zdaj nekako ni prav, da pa mi te, ki so to iskali, pa se jim nekako ni izšlo, da te njihove izgube solidaliziramo. Da plačajo te izgube tisti, ki se sicer zadovoljijo z nizkimi obrestnimi merami na varčevalnih računih in knjižicah. Pa tudi tisti, ki obresti poznajo le v obliki obresti na negativno stanje na tekočem računu, s katerim "štukajo" mesec z mesecem. Če sem pravilno razumel, bi zdaj nekateri radi, da tudi ti prispevajo svoj delež pri teh, ki so na sekundarnem trgu, in mislim, da so ti vseeno v večini, kupovali.
Omenjeno je bilo tudi, kaj bo vse to skupaj pomenilo za zaupanje v slovenske banke. Strinjam se, zaupanje je ključna kvaliteta banke. Vendar se moramo pri tem vseeno vprašati, koliko varnosti pa ima nek Slovenec, ki v Avstriji kupi podrejene obveznice ali pa na Cipru kupi podrejene obveznice ali kjerkoli na tem svetu kupi podrejene obveznice. Ali ima kaj večjo varnost tam? V bistvu gre za enako zadevo, in tu ne smemo pozabiti, da gre za tovrstne zadeve.
Dotaknil bi se tudi retroaktivnosti, ki je bila omenjena. Da tu zaradi te spremembe izvajamo - da je pač ukrep retroaktiven. Pa bi se tu navezal na ta amandma, ki ga predlagate, saj je tudi ta retroaktiven. Danes velja pač varnost teh bančnih podatkov. Potem pa država pomaga tej banki z enim evrom ali pa z eno milijardo evrov in kar naenkrat se to zamenja in kar naenkrat ti podatki več niso tajni. Se pravi, nekdo, ki je računal, da bodo podatki tajni, so potem zaradi dejanja tretje osebe, v tem primeru države, kar naenkrat pa postanejo ti podatki tajni. Tu gre pa dejansko spet za neko retroaktivnost.
Kakšna je vloga Državnega zbora. Menim, da bo Državni zbor najbolje opravil svoje delo, če bo omogočil, da bodo lahko Banka Slovenije, tožilstvo, policija opravili svoje delo tako, kot je treba. Ne pa, da si dajemo neke nove pristojnosti in opravljamo njihovo delo, opravljamo mi neke preiskave, kar bi morali opraviti oni. In namesto njih opravljamo to delo, namesto da bi opravili sami svoje delo. Se zavedam, tu bo marsikdo zaradi tega v stiski, vendar če je to posledica tega, da je bil zaveden, verjamem, da to lahko uveljavlja po sodni poti in tudi bo uveljavljal. Več kot to pa, žal, ne moremo storiti. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Večkrat je bilo rečeno glede teh depozitarjev v Probanki in Factor banki. Problem nastane takrat, kadar se bodo z državnim denarjem poplačali, ker smo dali garancijo. Če ne bi dali garancije in bi šli v stečaj, potem bi imeli enak položaj, kot je prav, da bi ga imeli.
Naslednji je gospod Aljoša Jerič.
ALJOŠA JERIČ (PS PS): Hvala lepa. Lep pozdrav tudi z moje strani!
V bistvu se o vsej zadevi pogovarjamo zaradi teh težav, ki so v bankah in zaradi nevarnosti stečajev.
Zato bi rad poudaril, da tukaj tako kot jaz razumem ta predlog spremembe Zakona o bančništvu predvideva začetek tega procesa oziroma te konverzije v primeru, da je ugotovljena ta nevarnost oziroma, da verjetno bi se le-ta zgodila, se pravi stečaja. In iz tega potem tudi v predlogu zakona piše in sledi, da v primeru, da Banka Slovenije, ki je tista, ki se odloči za ta postopek, po predlogu tega zakona mora izdelati scenarij koliko bi v primeru stečaja izgubili imetniki delnic pa ostalih podrejenih lastniških oziroma obveznic.
Se prav, verjetno ne bi izgubili celotnega zneska in to tudi v predlogu zakona predvideva, da če se Banka Slovenije odloči za ta scenarij, se pravi da se na nek način izogne temu stečaju potem mora upoštevati, da se ta konverzija zgodi samo do mere oziroma do izgube, ki bi jo imeli v primeru stečaja.
In seveda, ostali del dokapitalizira, kar je v bistvu smatrano kot državna pomoč. In evropska komisija tukaj zahteva odobritev te pomoči, kot je prej nam državni sekretar to lepo razložil, da je nekaj področij, kjer Evropska komisija ima izključno pristojnost odločanja. To je tukaj vidim 107. člen pogodbe o delovanju Evropske unije.
Se pravi, evropska komisija lahko odobri ukrepe dokapitalizacije in ukrepe za oslabljena sredstva, ko država članica dokaže, da so bili pri tem uporabljeni vsi ukrepi za omejitev pomoči na najmanjši potrebni znesek. V ta namen mora država članica podražiti načrt za zbiranje kapitala, ki vključuje tudi ukrepe za porazdelitev bremena in delničarji in podrejenimi upniki banke. Se pravi, očitno mora biti tukaj predstavljen načrt kjer se izračuna koliko bi bil ta znesek izgub teh imetnikov delnic in ostalih podrejenih obveznic.
Zdaj, glede izvajanja gospoda Vizjaka je omenil primer ene gospe, ki je očitno nakupila te instrumente. Kot vidimo, ona ne bi izgubila celotnega zneska, je pa vprašanje, če bi se v primeru stečaja, v bistvu če bi bila kaj na boljšem, v bistvu odgovor je ne. In dejansko zakon tukaj določa razliko med podrejenimi in ne podrejenimi obveznicami. Jaz to tako razumem, da so podrejene tiste obveznosti, ki imajo to lastnost, da se ta obveznost upošteva pri izračunu kapitala banke za namene zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Se pravi, je to nek kapital, ki služi ne nazadnje tudi za poplačilo v primeru stečaja. Saj, če ne, ne bi sploh nikjer ugotavljali kapitala, ne pri d.o.o.-ju in pri delniških družbah, ker če ne, ne bi vedeli kaj s tem podatkom si pomagati. Ne nazadnje je, kadar sklepaš en posel z enim podjetjem, če gre za velike posle, milijonske posle ne boš sklepal teh poslov z enim podjetjem, ki ima samo deset tisoč evrov osnovnega kapitala. Ker če se kaj zalomi enostavno takšen kapital ne zadostuje, se pravi boš zahteval neko dodatno zavarovanje. Zdaj, to so potem lahko bančna garancija ali ostale oblike zavarovanj. Ampak vedno z nekim kapitalom.
Tako da, tukaj nedvomno pa čeprav verjamem, da ljudje, ki niso finančni strokovnjaki, če so šli v nakup teh instrumentov, da se verjetno niso bili mislim, se niso zavedali oziroma mogoče tudi niso bili dosledno informirani o temu, da dejansko obstaja tudi ta nevarnost, sicer verjamem pada v prospektih je to vse pisano notri. Tako da tukaj mislim, da je pravilno to načelo, da se davkoplačevalski denar uporabi samo po že opravljenem poplačilu oziroma konverziji zneskov od delnic in ostalih podrejenih obveznic. In to samo v temu delu, ki bi se tako zgodil v primeru stečaja.
Zdaj, veliko je bilo govora o krivdi za to situacijo. jaz se pridružujem vsem, ki so v razpravi se spraševali za to krivdo, tukaj tudi ne bi ponavljal na koga letijo največje kritike ampak ugotavljam, da to ni zdaj prav predlog tega zakona ugotavljanja krivde in tudi mislim, čeprav nisem prav pravnik, da je res to stvar, ne da mi kot poslanci tu zbiramo dokaze in dokazna gradiva in mi izrekamo sodbe ampak so za to drugi organi v naši državi, ki so za to plačani iz davkoplačevalskega denarja. In pričakujem, da bodo ti postopki tudi v vseh teh primerih čim prej in čim bolj profesionalno stekli kot nek minimalni standard, ki ga zahtevam za to, da se bo, ker se bo davkoplačevalski denar porabil.
Tako da, enostavno, če zelo na hitro povzamem, v bistvu je celotni koncept zaradi reševanja bank, ker bi se očitno s stečajem bank zaradi tega, ker so zelo prepletene med seboj tudi, kot ugotavljamo zavarovalnice, bi sete druge finančne inštitucije okužile. Skratka, znižali bi se ravni kapitala plačilne sposobnosti in bi bremenilo še dodatno gospodarstvo kot je pa že zaradi tega obremenjeno. Lahko bi se pa tudi zgodil tako imenovani "bank run", se pravi da bi se zgodil naval na banke kjer bi varčevalci pospešeno dvigovali svoje vloge.
In trenutno, mi nimamo enih odločb zato tudi ta predlog zakona ima kot primarno rešitev to, da ureja način konverzije ravno da ne pride de facto do stečaja ampak v primeru, da bi do tega prišlo. Sicer je to na nek način podobno kot je v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih za / Nerazumljivo./ o prisilnem prenehanju ampak v tem ni to avtomatsko ampak se morajo o tem pogovoriti dolžniki, skratka tisti, ki so v temu postopku.
Tako da, čeprav na nastalo situacijo ne morem biti zadovoljen mislim pa da je to v bistvu najbolj pameten način in smotrn način, da se te težave v kolikor bo prišlo do te točke, ko se na ta način ustvari ta hierarhija plačil in v bistvu se postavi na pravo mesto, kjer vskoči notri denar davkoplačevalcev. Zato bom ta predlog zakona podprl. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Mislim da preveč razpravljamo, že kar nekaj ur, o tem kar se meni zdi osebno čisto popolnoma samoumevno in bi ti morali imeti zapisano že zdavnaj, celi svet to obravnava na takšen način, mi pa tukaj seveda res smo zelo široko besedni.
Gospod Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa gospod predsednik.
Jaz bom upošteval vaše priporočilo saj vas pa seveda najprej kolegice in kolegi prav lepo pozdravljam, prav tako državnega sekretarja, vabljene goste.
Najprej bi želel, da bi morda enkrat v prihodnje se navadili, da bi morale biti razprave o bankah na zaprtih sejah. Mene je to naučil pokojni minister dr. Andrej Bajuk, ki mu je mimogrede čez sedemsto ocenjevalcev dalo oceno, da je najboljši minister v času samostojne Slovenije, nekaj čez 40 % vseh glasov je dobil, gotovo pa je nekaj o bankah vedel. In sem včeraj tudi pozorno poslušal guvernerja banke Slovenije, gospoda Jazbeca, ki je zelo pametno govoril na IFMS-u/?/ in je prav pazil kaj lahko pove, ker je zadeva bila javna, torej zelo profesionalno za pohvaliti.
Izvirni greh vse te zgodbe v katero smo ta trenutek padli, je padla država je gotovo v tem, da je Slovenija v družbi osmih izjemno eksotičnih držav kjer ima država večinsko lastništvo v ključnih bankah. Smo v družbi Kenije, Šrilanke, Kube in tako naprej in verjamem, da ko naši voditelji, tudi guverner, ko pride na ECB potem gotovo zardeva, ko mu pravijo, kje pa ste vi, kdaj pa boste vendarle te banke privatizirali. Res je, če danes želimo te banke prodati moramo najbrž kupcu dati kakšno milijardo ali pa več milijard.
Ampak, od tega se mi nič ne naučimo, ravno včeraj sem to pri prejšnji toki govoril, ravno včeraj je ena od koalicijskih strank dala na nek način stop privatizaciji. ampak pustimo, gremo naprej.
Tudi, ko iščemo krivca za nastalo situacijo potem vidim, da se recimo dr. Senko Pličanič kar nekaj trudi, to sva zadnjič debatirala v okviru poslanskih vprašanj vendar, kot je potem tudi sam povedal, veš ampak vsi niso za to. Da bi prinesli v to hišo, v Državni zbor, zakone ko bi polovili tiste, ki so dejansko odgovorni za nastalo situacijo.
Ja, veliko pisem dobivamo te dni od različnih posameznikov inštitucij in tako naprej in zadeva je izjemno težka in naporna. Jaz verjamem, da je namen tega zakona pravzaprav operacionalizacija Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in da bi s temi ukrepi pravzaprav tudi posledično zvišali bonitetne ocene države in posameznih bank. Do sem seveda vse lepo in prav.
Zdaj, evropska komisija pa poznam, ker na Odboru za zadeve Evropske unije pogosto razpravljamo o ukrepih v okviru ekonomske in monetarne unije in Evropska komisija je Republiki Sloveniji sporočila, da se bodo za izvedbo ukrepov v slovenskih bankah uporabljala nova pravila o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank, v okviru finančne krize. Nova pravila pa vključujejo, kar je seveda boleče, določbe o porazdelitvi bremena med delničarji in podrejenimi upniki, kar po sedanji zakonodaji v Republiki Sloveniji ni možno. Z delitvijo bremen med delničarje in podrejene upnike se državna pomoč seveda omeji na najmanjšo potrebno in zmanjšajo potrebni izdatki iz državnega proračuna.
Verjamem, da bo tukaj zaradi evropske komisije marsikdo postal evroskeptik in pokazal na evropsko komisijo in ECB in morda še koga, kot nekakšnega zunanjega sovražnika te države, kar se je ne nazadnje tudi v dvorani Državnega zbora že dogajalo. Ko smo mi v Novi Sloveniji študirali in razpravljali o predlogu tega zakona, ki ga obravnavamo, Zakona o bančništvu smo nekako prišli do ocene, da se je zgleda pocenjevalo makroekonomske posledice razvrednotenja imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank in da se niso sposobni ti ki so ključni v odločanju pa tukaj seveda ni mišljen Državni zbor in, da se niso sposobni argumentirano pogajati s predstavniki evropske komisije na katero, kot sem že povedal, prevaljujejo vso krivdo za tovrstne posege. Kaj napovedujejo nekateri vlagatelji ne bom povedal in bom tukaj naredil piko, ker smo na odprti seji.
Jaz bi želel samo zaključiti s poudarkom, da vlagatelji v hibridne in podrejene obveznice slovenskih poslovnih bank niso imeli pravice upravljanja in tako niso odgovorni za krizo v bankah oziroma v Sloveniji. Zato naj breme krize preko procesa privatizacije najprej prevzamejo tisti, ki so svoje delo niso dobro opravili. Mi smo namreč prepričani, da je privatizacija tista, ki bi na eni strani zajezila potrebe po rezih, ki prizadenejo predvsem gospodarstvo in male ljudi, ki jih tukaj mi predstavniki Poslanske skupine Nove Slovenije želimo zaščititi. Na drugi strani pa preprečila neupravičeno okoriščanje manjših elitnih skupin, ter s tem dvignila sistem korporativnega upravljanja na evropsko raven. Korporativno upravljanje je problem in danes pravzaprav ne govorimo ali pa ne moremo govoriti o krivdi poslovodstva in seveda tudi nadzornih organov v bankah.
In danes ne morem reči, jaz moram vzeti tukaj sto tisoč, morda še kaj več delničarjev, ki so leta 2008 kupili delnice Nove kreditne banke Maribor po najbolj transparentnem principu, to je IPO in vemo kaj se bo zdaj s temi zgodilo. Jaz tudi razumem, kaj pomeni biti delničar, imam izkušnje, ker sem štiriindvajset let delal v eni od največjih slovenskih firm, ki je šla v stečaj in sem izgubil seveda certifikat in kar nekaj tudi svojega denarja.
Hvala bogu, da takrat, ko smo ocenjevali oziroma ko sta dve tuji inštituciji ocenjevali in iskali vrednost delnice Nove kreditne banke Maribor, da smo le pristali na vrednosti sedemindvajset evrov, da takrat nismo poslušali takratnega opozicijskega poslanca, Milana Martina Cvikla, ki ja pa je zahteval ceno delnice enainštirideset evrov. Ampak tako, mimo grede.
No jaz bi pa zdaj res zaključil z vprašanjem predstavnikom vlade, kako odgovarjajo oziroma kako komentirajo mnenje evropske centralne banke, ki ima zanimivi naslov: Mnenje ECB o ukrepih za reorganizacijo bank, to mnenje je pa nastalo na podlagi, kot jaz razumem, zaprosila ministra Uroša Čuferja, da ECB da mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu. Predvsem bi tukaj prosil komentar, ki ga morda različno res beremo, točke 3.2 v okviru posebnih pripomb, da bi bilo dobro, da si tukaj zadeve pojasnimo in da bomo enako razumeli te posebne pripombe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Še gospod Šircelj, izvolite... / Oglašanje iz klopi./ replika? Izvolite .
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Sicer nisem bil imenovan ampak kolega... / Oglašanje iz klopi./ saj ne gre za imenovanje, gre za kontekst.
Kolega Horvat je danes že drugič danes omenjal, bom rekel včerajšnji posvet Socialnim demokratom, namenjen dilemam, ki jih sproža nov predlog Zakona o slovenskem državnem holdingu. Jaz moram reči, da je z razliko od mogoče vtisa, ki ga je kakšen častnik zelo liberalne usmeritve povzel, da je bil to zelo dober posvet, da so se povsem skristalizirale zelo jasne dileme. Na temu posvetu pa nismo delali ne zaključkov in e sprejemali, bom rekel formalnih usmeritev.
Tako da, jaz želim vztrajati na tem, da je ta Državni zbor potrdil sklep o privatizaciji petnajstih podjetij. To smo takrat večinsko podprli tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov. Ne brez zadržkov, ne lahkega srca s tresočo roko in podobno ampak vendarle to je potrjeno in kar se mene tiče imajo pristojne institucije, na čelu z Vlado Republike Slovenije, Slovensko odškodninsko družbo in ostalimi upravljavci tega premoženja odgovornost, da na transparenten način izpeljejo postopke, ki so bodisi začeti ali se bodo še začeli na način, da zavarujejo, bom rekel, interese zaposlenih v teh podjetjih. In tiste razvojne učinke, ki si jih lahko slovenska družba v teh podjetjih in kakšno izmed teh podjetij je tudi izrazito visoko tehnološko, njegovi dobri poslovni rezultati pa so bili danes na tej seji omenjeni tudi od srditih zagovornikov privatizacije. Pa, če ima podjetje, torej dosega EBIT/?/ da kazalnik dvesto štiridesetih milijonih evrov dobička, morda ni nujno, da takšno podjetje, bom rekel na vrat na nos prodamo ampak to podjetje je danes na seznamu privatizacije.
In jaz mislim, da bi bilo najbolj škodljivo sredi postopka spreminjati pogoje prodaje ali spreminjati odločitve, ki so bile v temu Državnemu zboru že sprejete. to bi resno načelo verodostojnost naše države. Takrat, ko so bile te odločitve sprejete so bile sprejete zavestno.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Replika, prosim da počasi zaključite pa malo zadajmo...
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Ja, s tem končam, bi pa prosil sogovornike, ki niso bili na temu posvetu in ki nimajo pojma kaj se je tam dogajalo in o čem se je govorilo, na kakšen način. moram reči, da na strokovno izjemno visoki ravni, ki se je ne bi sramoval tudi ta Državni zbor, da seveda ne zlorabljajo nekaterih medijsko popačenih informacij iz tega posveta.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Ne bi rad, da zaidemo.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Proceduralno!
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Prosim.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa gospod predsednik.
Jaz nimam namena zlorabljati in to nikoli ne počnem, spoštovani kolega Frangež. Zdaj, verjamem pa, če so pa mediji, ki jih vi kritizirate, kot da so zlorabili vsebino vašega posveta potem pa je vaša naloga, da zahtevate popravke po zakonu, ki vam to omogoča. Jaz pa časopise berem, niste me povabili na posvet zato ne vem kaj se je tam dogajalo, berme pa časopise.
Torej, proceduralno predlagam, da te zadeve v okviru popravkov razčistite.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Dobro. Prosim, izven te seje bosta razčistila, ker to ne spada na to zato dajem besedo gospodu Širclju. Izvolite še vi gospod Šircelj potem pa ni več razpravljavcev.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, predstavnice Banke Slovenije, kolegi in kolegice.
Navedene rešitve v spremembi Zakona o bančništvu dajo seveda številna vprašanja na katera danes ni odgovora namreč tudi v samem tekstu ni odgovorov.
Prvo vprašanje, ki je, je seveda nastanek takšnega zakona oziroma nastanek te novele zakona. Na eni strani seveda je v samem zakonu pisano, da je zakon nastal na podlagi sporočila evropske komisije oziroma mislim, da je to direktorat za konkurenčnost, DGcom/?/, ki govori o državnih pomočeh oziroma tudi ocenjuje državne pomoči. Po drugi strani imamo tukaj mnenje Evropske centralne banke. Po tretji strani bi verjetno lahko pridobili ali še mnenje denarnega sklada. Z drugimi besedami ali je v bistvu evropska centralna banka dala mnenje na rešitve, ki so bile dane v sporočilu DG com-a/?/ oziroma direktorata za konkurenčnost.
Skratka, kakšno vlogo imata pri temu zakonu Ministrstvo za finance oziroma Vlada republike Slovenije, ki ga je uradno predložila, tukaj mislim na vsebinsko vlogo ali sploh kakšno ali je bilo seveda na nek način to prevedeno tisto kar je poslala evropska komisija, poseben direktorat.
Mnenje je potem dala še Evropska centralna banka, verjetno bi ga lahko dal še IMF in zadeva bi bila zaključena. Z drugimi besedami, tukaj želim zelo jasen odgovor kdo nam piše zakone oziroma z drugimi besedami, ali je šlo obratno, da je Slovenija predlagala osnutek zakona, ga dala Evropski komisiji, ta je posredovala neko sporočilo na podlagi tega in potem še mnenje Evropske centralne banke. Jaz mislim, da tak vrstni red ni bil v tem primeru narejen in zaradi tega se dejansko postavlja vprašanje kdo nam piše zakone.
Naslednje vprašanje, ki se tukaj postavlja je, in ni odgovora, zakaj nam direktorat, jaz predpostavljam, da je imel zelo veliko vlogo pri tem zakonu, za konkurenčnost Evropske komisije piše zakone. V kakšnem stanju je slovenski bančni sistem? V kakšnem stanju je slovenski finančni sistem in kakšna je stabilnost slovenskega finančnega sistema. Namreč, če je temu tako in nastane neko sporočilo, ki ga dobimo iz Evropske komisije v času letnih počitnic, to je 1. 8., je lahko tudi stanje lahko zaskrbljujoče, glede same stabilnosti in delovanja slovenskih bank oziroma bank, ki poslujejo na ozemlju Slovenije. To je seveda, glede tega bi bilo treba dobiti ustrezne informacije, jaz mislim, da tudi v nadaljevanju pisne informacije in tudi o tem kje dejansko smo. Kajti, vedno se nam v tem trenutku zdi, in to upravičeno ocenjujem, da drugi vedo več o slovenskih bankah, kot vemo sami. Danes vsekakor Evropska komisija ve več o slovenskih bankah, kot vemo mi, zaradi tega, ker pregleduje celotno aktivo slovenskih bank. Po nekaterih informacijah tudi Evropska komisija sama določa kaj so slabe terjatve, in to niso samo tiste terjatve, ki niso bile poplačane v 90 dneh, ampak še marsikatere druge, metode so baje ravno tako v javnosti, da so to metode, kjer se uporablja denarni tok, kar seveda ima tudi določeno ceno ali bom rekel drugače, zaradi tega so jamstva, ki so bila dana oziroma slabe terjatve v tem primeru, če malo poenostavim, imajo drugačno vrednost, kot bi jo imele sicer. Skratka, o tem ne vemo nič in jaz pričakujem od predstavnikov Ministrstva za finance in Banke Slovenije, da nam to povedo. Ob tem zakonu, katerega bom komentiral tudi vsebino, vsaj glavne vsebinske rešitve.
Drugo, kar nam morajo povedati, če govorimo o obremenitvenih testih. Kakšne so predpostavke obremenitvenih testov. Navsezadnje, v Bančnem vestniku lahko dobite članke iz preteklosti in ugotovite in tam so bile dejansko podane predpostavke o obremenitvenih testih. Te predpostavke so na primer: kaj se bo zgodilo z bankami, če pade BDP za 10%, gredo največje firme v stečaj, zmanjša se povpraševanje za 8%, za 20%, BDP pade za 9% in podobne številke in v tem kontekstu je potem treba oceniti banke. In jaz pričakujem, glede na to, da je bilo, mislim da celo s strani guvernerja že povedano, mislim da tudi na seji, ki smo jo imeli v Državnem zboru, da bodo te predpostavke dane. Zdaj po novem je neka informacija, da bo to samo neka polovična informacija, da bo samo delno znano kaj tega, ampak mislim, da glede na to, da se kot pripravlja velika informacija o tem, koliko davkoplačevalskega denarja bo treba dati za banke in bankirje, da so davkoplačevalci upravičeni do teh informacij, poslanke in poslanci pa smo jim dolžni dati čiste račune in tukaj seveda vlada dela pod nadzorom Državnega zbora, bank in ima seveda tudi pristojnosti določene glede Banke Slovenije, predvsem glede poročanja in v zvezi s tem želimo informacije. Želimo informacije na tej seji in želimo tudi pisne informacije o tem kaj se dogaja.
Namreč, ker če grem na glavno vsebino tega zakona, potem ta zakon pomeni nek parastečajni postopek. Parastečajni postopek v tem smislu, da so pač vključeni elementi iz samega stečajnega postopka v ta zakon, s tem da na koncu seveda banke ne bodo šle v stečaj ampak ima Banka Slovenije tukaj možnost to, da jih bo rekonstruirala, da jih bo predrugačila, da bo skratka postavljala izredne uprave in tako naprej, čeprav že sedanji zakon o bančništvu daje seveda različne postopke glede reševanja bančnih zadev.
Skratka tukaj ta zakon pomeni, kot neko uvodno sporočilo na kar naj bi se davkoplačevalci v Sloveniji pripravili glede tega kaj se bo s slovenskim bančnim sistemom zgodilo. Jaz tukaj ne želim biti pesimist, želim pa v okviru tega zakona dobiti ustrezne finančne podatke, kajti seveda mislim, da o realnih podatkih ste nas dolžni seznanjati in tukaj seveda ne gre več, da so neki podatki, ki so bili mogoče pred 15 leti zaupne narave, zaupne narave tudi danes, zaradi tega, ker situacije je popolnoma drugačna in ljudje želijo imeti informacije in čiste račune brez kakršnegakoli zavajanja in brez kakršnegakoli skrivanja podatkov. In tukaj mislim, da bo tudi katera vlada bo delala te zadeve, bo vsekakor morala na popolnoma drugačen način nastopati do ljudi.
S tega vidika seveda pričakujem, da bo glede na ta parastečajni postopek, ki je seveda vpisan v tem zakonu, da bo Banka Slovenije, jaz upam, da imajo gospe vsa ta pooblastila, če nimata pooblastil naj pride guverner na to sejo ali nekdo iz člana sveta Banke Slovenije in nam te podatke dasta, kajti ta zakon ima velike finančne učinke. Ta zakon ima izredne finančne učinke, čeprav tukaj dejansko piše, da ni nekih finančnih učinkov ampak treba je pogledati v ozadje vsega tega in zakaj se pravzaprav to dela. To je ena zadeva.
In druga zadeva. Glede na nove situacije, novo situacijo v slovenskem finančnem in bančnem sistemu, je seveda treba drugače opredeliti tudi bančno tajnost. Jaz se strinjam ... čakam.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa predsednik. Mislim, da ...
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: ... ja, ja poslušamo.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Lahko tudi jaz dobim to pozornost ...
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: ... ja, ja ...
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): ... zagotovite red ...
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: ... vprašanja padajo pa se moramo malo posvetovati vmes, oprostite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): To se pravi, če govorimo o bančni tajnosti, obstajajo drugačne okoliščine danes glede bančne tajnosti in jaz se strinjam z mojimi predhodniki, ki so rekli, da poslanci sigurno nismo tisti, ki bomo sodili. Ne, vsekakor ne. Imamo pa mi in seveda ljudje pravico vedeti kdo je spravil banke v takšen finančni položaj, katera imena so to, katera imena so to v nadzornih organih bank, tukaj mislim na Banko Slovenije, v katerem obdobju se je to dogajalo, kdo so nadzorniki v tistem obdobju ko so se dajali krediti, ki so v neskladju s strokovnimi merili bank in ki so bili dani na podlagi katerih koli klientelističnih, prijateljskih, političnih, ne vem kakšnih povezav še in ki so danes uvrščeni med kredite za katere nimamo jamstev, ali so ta jamstva bistveno po tržnih cenah, ne po knjigovodskih vrednostih nižja kot so bili dani krediti.
In, zaradi tega slovenska demokratska stranka predlaga amandma k 3. členu in upam, da boste tisti, ki se zavzemate za to odgovornost podprli. Mislim, da ste vsi že večkrat izrazili na različnih mestih podporo temu, da se ugotovi odgovornost in ta amandma je eden izmed tistih, ki bo povečal odgovornost in ki bo naredil slovenski bančni sistem transparentnejši. Jaz bi izprosil, da nam predstavniki Ministrstva za finance oziroma državni sekretar in predstavnica Banke Slovenije, da mi odgovorijo na zastavljeno vprašanje.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Jaz bi samo še dodal vprašanje ali je pri Factor banki in pri Probanki glede na odobritev že veljavna soglasje evropske banke, ker je bilo začasno kakor jaz vem ali so tega vezali tudi na sprejem tega zakona, ki je tukaj oziroma to me zanima v temu primeru in oziroma, če bi sprejeli ta zakon ali bo to veljalo tudi za Probanko in Factor banko, ki bistveno spremeni to in postavi v drugačno situacijo oziroma se že tukaj zmanjša, onemogoči garancija države. Samo to bi rad slišal odgovor, ko boste odgovarjali. Izvolite, najprej gospod Mavko potem pa če boste želeli predstavniki banke centralne... Izvolite, gospod Mavko.
MAG. MITJA MAVKO: Hvala lepa.
Mogoče najlažje na zadnje vprašanje, ki ste ga vi postavili gospod predsednik, kar je nekoliko drugačne v primeru Factor banke in Probanke. Kot omenjeno, mi smo pridobili začasno dovoljenje evropske komisije, generalnega direktorata za konkurenčnost, za izvedbo ukrepov, ki so bili do sedaj izvedeni v obeh bankah. Predvsem prvi ukrep, ki je bil izveden je bilo v obliki državne pomoči, je bilo poroštvo za posojilo v skrajni sili, ki ga zagotavlja Banka Slovenije omenjenima dvema bankama in za ta ukrep je bilo izdano dovoljenje, hkrati je komisija v tej isti odločbi zapisala, da od obeh bank terja pripravo načrta reorganizacije oziroma likvidacije obeh bank, ki morata biti predložene evropski komisiji do 6. novembra. Obe izredni upravi pripravljata ta dva načrta o vseh morebitnih nadaljnjih ukrepih za te dve banki bo komisija odločala ločeno. Torej, zaenkrat ni noben drug ukrep v zvezi s tema dvema bankama odobren.
Zdaj pa, če grem nazaj na ostala vprašanja, ki so bila postavljena, nekako so se prepletale teme iz ekonomskega področja, pravnega področja, deloma pa tudi iz povsem postopkovnega. Zdaj vprašanje mogoče postopkovno je najlažje odgovoriti in sicer vrstni red priprave zakona in kako je do priprave tega zakona prišlo. Popolnoma jasno je, da je zakon nastal, predlog zakona nastala v sodelovanju med Ministrstvom za finance in pa Banko Slovenije in da je na predlog zakona bila zaprošena evropska komisija in pa evropska centralna banka za podajo mnenja. To je razvidno iz mnenja, ki ga je tudi Državni zbor prejel. V njem se Evropska centralna banka izrecno sklicuje na predlog zakona, ki je bil posredovan v vmesnem postopku pa tako kot že omenjeno v uvodnih besedah smo tesno sodelovali tudi s predstavniki evropske komisije pri posamičnih rešitvah iz tega zakona s preprostim namenom, da zagotovimo pravno varnost pri spoštovanju omenjenega sporočila Evropske komisije, ki je v veljavi od 1. avgusta dalje. Mi si namreč ne bi želeli pristati v situaciji, ko bi v naš pravni red uvedli nekatere rešitve, ki pa potem z vidika državnih pomoči ne bi bile deležne sankcioniranja s strani Evropske komisije. Torej bi kljub nekaterim rešitvam, ki bi jih morebiti zakon lahko uvedel, Evropska komisija kasneje lahko ocenila, da vendarle pogoji za dodelitev državne pomoči v posamičnih bankah ne bi bili izvedljivi.
Vprašanje je bilo glede ekonomske narave pomoči, ki bi se lahko na podlagi tega zakona oziroma ukrepov, ki bi jih Banka Slovenije na podlagi predloga zakona lahko izvedla, in pa splošne situacije v slovenskih bankah, kar je poslanec Šircelj izpostavljal. Naše mnenje, mnenje Vlade, vsekakor je, da je situacija v slovenskih bankah stabilna, slovenski bančni sistem je stabilen, vemo pa vsi, da so v slovenskem bančnem sistemu trenutno v teku obremenitveni testi, ki bodo pokazali točno količino potrebnega dodatnega kapitala, ki bo potreben za zagotovitev kapitalske ustreznosti. Danes banke, vse banke poslujejo stabilno in normalno poravnavajo svoje obveznosti. Obremenitveni testi pa so namenjeni temu, da zagotovijo zadostno raven kapitala, da bodo te banke lahko normalno poravnavale svoje obveznosti in normalno poslovale na dolgi rok, torej, da zagotavljajo stabilnost na dolgi rok. Hkrati pa zagotovijo tudi, in to je prvi del vaje, ki se izvaja, tako imenovan pregled kakovosti aktive. Hkrati pa se v tem pregledu kakovosti aktive zagotovi, da pokažemo jasno sliko v bankah, ki so predmet pregleda. Ni nobena skrivnost, in vsi dobro vemo, v različnih slovenskih bankah, predvsem v naši največji banki in v drugi največji banki, smo v preteklosti že izvajali dokapitalizacije z raznoraznimi instrumenti. Že izvedene dokapitalizacije so se izkazale za nezadostne. Mislim, da je vsem v interesu, da ne ponovimo še ene vaje polovičarstva in nezadostno izvedenih ukrepov. Zato menimo, da je nam vsem v skupnem interesu, da izvedemo pregled kakovosti aktive bank in obremenitvenih testov na kredibilen način, zato da bomo enkrat za vselej lahko počistili in sanirali banke bodisi v državni lasti bodisi bančni sistem kot celoto. Kot rečeno, slovenska država je nadpovprečno udeležena v kapitalu bank, zagotovo pa bodo ukrepi potrebni tudi v bankah, ki danes niso v državni lasti, konkretno sem že uvodoma omenil Abanko. In prav je, da pred vložitvijo kateregakoli evra davkoplačevalskega denarja zagotovimo transparentnost postopka ugotovitve potrebnih dodatnih sredstev. Vlada vsekakor pozdravlja izjavo guvernerja Banke Slovenije, da bo metodologija izvedbe obremenitvenih testov razkrita. In prav je, da ob razkritju rezultatov, ki se pričakujejo pred koncem leta, v začetku decembra, izvemo ne le, koliko je po oceni neodvisnih izvajalcev teh testov potrebe po dodatnem kapitalu, temveč da je zelo natančno razdelana tudi metodologija, kako je do te ocene prišlo.
Vprašanje je bilo postavljeno glede mnenja Evropske centralne banke in kakšno je mnenje Evropske centralne banke o mnenju Evropske komisije, o pristopu Evropske komisije do reševanja bank. Tu mislim, da je najlepše to razvidno iz mnenja, ki ga je Evropska centralna banka posredovala slovenski Vladi in ki je bilo posredovano tudi v Državni zbor v zvezi s tem zakonom. Pod to mnenje je podpisan predsednik Evropske centralne banke, gospod Draghi, in če pogledate pod točko 2, splošno mnenje, jasno piše: "ECB na splošno pozdravlja predlog zakona, saj ta krepi orodja in postopke, ki so na voljo Banki Slovenije za uspešno reorganizacijo bank v težavah." Na podlagi tega zapisa mislim, da je precej enolično razvidno, kakšno je mnenje Evropske centralne banke o predlaganih ukrepih, ki jih uvaja predlog zakona, ki je pred vami.
V zaključku zgolj še enkrat pravni del. Tu je bilo vprašanje gospoda Pogačnika, da s predlogom zakona uvajamo nek instrument, ki pa ne nudi nobene pravne varnosti imetnikom omenjenih podrejenih in hibridnih instrumentov. Če dovolite, bi ponovil. Vsi ti imetniki imajo že danes možnost sprožitve postopkov proti bankam, če ocenjujejo, da so bili zavedeni, če je na okencih posameznih bank ob prodajah teh instrumentov prihajalo do zavajanja investitorjev. Tu je zelo jasna odgovornost vsake posamične banke. Ukrepe, ki pa jih uvaja nov predlog zakona, pa uvaja v pristojnost Banke Slovenije kot regulatorja, vse izredne ukrepe za zagotavljanje stabilnosti bank. Zato je zelo jasno v predlogu zakona zapisano, da se pravna varnost proti ukrepom, ki jih izvede Banka Slovenije, lahko uvaja samo proti Banki Slovenije. Torej je Banka Slovenije tista, ki bo v končni fazi nosila potencialno odgovornost za izvedene ukrepe.
Zgolj še zadnja točka, iz vprašanja gospoda Horvata, na točko 3.2 mnenja Evropske centralne banke. Mi smo to podrobno pogledali, zato je tudi predlagan amandma k 7. členu zakona, ki zelo jasno pove, da se izredni ukrep lahko izvede, kadar je to v javnem interesu zaradi preprečitve ogroženosti finančnega sistema. Hvala lepa.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Gospod Šircelj, replika. Prosim, da se držite časa.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Vsekakor, gospod predsednik.
Dal sem nekaj vprašanj glede finančne situacije. Jaz verjamem, da gospod državni sekretar želi povedati, da je situacija stabilna, in lepo, da je to povedal. Ampak zanima me, glede na to, da so to pač neki izredni ukrepi, da so to neki ukrepi, ki dejansko omogočajo, da bo Banka Slovenije naredila s posamezno banko približno enake zadeve, kot če bi bila ta banka v stečajnem postopku, od izredne uprave do tega, da govorimo o tem, kako se bodo poravnavale obveznosti banke, na kakšen način in tako naprej, da vsekakor želimo to finančno situacijo v številkah. Drugo, predpostavke za obremenitvene teste želimo danes, ne takrat, ko bodo obremenitveni testi izvedeni. Navsezadnje se na podlagi tega danes nekaj dogaja. Jaz ne vem, ali Vlada in Ministrstvo za finance nadzorujeta, kaj se dela, ali nadzorujejo to, kako se opravljajo ti pregledi v bankah. Ali nadzorujejo to, da slabe terjatve niso samo tiste slabe terjatve, ki so nad 90 dni neplačljive, in da niso samo tisti krediti, ampak so tudi drugi, po kakšni metodi se to dela. In navsezadnje ob tem, ko bo prišel rezultat in bomo dobili še te predpostavke, potem seveda smo mi zaključili tu, potem je to stanje in potem je samo še, koliko morajo davkoplačevalci plačati. Zaradi tega zdaj sprašujemo, ker tudi guverner je to na nek način obljubil v javnosti, in danes to potrebujemo. In danes potrebujemo, kakšno je finančno stanje slovenskih bank. Kapitalska ustreznost glede vseh bank, vsi temeljni dokumenti, ki so o bančništvu, vedno govorijo o kapitalski ustreznosti, likvidnosti nekaterih bank, jaz verjamem, če ima država toliko depozitov in tako naprej. Tu rabimo, predsednik, neko popolno informacijo, in prosim, da se tudi zahteva to informacijo, če ne danes, pa da dobimo pisno informacijo o stanju. Če ne bi bila situacija kritična, danes ne bi imeli tega zakona.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Še sam bi tu dodal podobno vprašanje, kot sem ga že dopoldne postavil državni sekretarki. Ali tu obstaja nevarnost, da so države pri izterjavi premalo dosledne in agresivne, da ne izterjajo denarja tudi tam, kjer bi ga lahko, in s tem povzročajo, da se povečujejo slabe terjatve bolj, kot bi bilo treba, ker se s tem računa, da bo to breme slabih terjatev prevzela država, da se ne plačuje, oziroma s svojimi dejanji povzroča, da se mogoče spet te slabe terjatve povečujejo, ker to lahko dosežeš tudi na način, da ne reprogramiraš nekega kredita. Če ga reprogramiraš, potem seveda si odložil plačilo in terjatev ni več slaba, ker se plačuje vse, kar je dogovorjeno, prej in zadeva je taka. Jaz se še vedno bojim, da imamo zdaj neko odprto polje. Če se ne motim, je bilo že zdavnaj takrat, ko smo sprejeli Zakon o slabi banki, rečeno, da bo to že lansko leto julija ugotovljeno stanje slabih kreditov v bankah. Nimaš tu kaj ugotavljati, to je statistični podatek, ki mora biti na Ministrstvu za finance dosegljiv "on line", še posebej pa v Banki Slovenije. To so podatki, ki so jasni. In bojim se, da se zadaj mogoče špekulativno kaj dogaja, kar bo še dodatno obremenilo brez potrebe davkoplačevalce. Samo toliko bi dodal. Bojim se, da se kaj takega lahko zgodi in da je dejansko mogoče ta trenutek te seje zdajle po toliko urah, kolikor smo tukaj, neprimeren, da se zdajle odločamo o nekem zapiranju seje, ker tako ali tako ne bomo dobili podatkov, mogoče pa res ob neki drugi priliki. Ta tajnost je velikokrat nepotrebna in preširoka. Meni je jasno, da ne moremo iti na veliki zvon obešat raznih depozitov pa vseh teh stvari. Objava tistih, ki ne vračajo, bi pa morala biti del normalnega procesa, da pride do tega. Tako da bi bilo mogoče pa res dobro, da bi v Državnem zboru, če ne tu, pa mogoče tudi v okviru vašega - da bi enkrat pa le prišli do podatkov. Zmeraj sprašujemo in vse je pod to tajnostjo, praktično se, zgleda, pod to pokrovko dogaja res veliko dima in ognja. Na koncu, ko se pa vsaj pride do tega, pa ko bo prišlo do tega, kaj moramo plačati, bi pa morali se pojaviti grešniki in vse skupaj.
Mogoče za zaključek. Ni treba, da komentirate to, ampak samo na kratko še odgovorite, potem bomo pa počasi zaključili razpravo. Dobro, bomo še dovolili toliko časa. Gospod Mavko, izvolite.
MAG. MITJA MAVKO: Lepa hvala.
Glede konkretnega vprašanja, konkretne situacije v slovenskih bankah in pa predpostavk skrbnih pregledov aktive in pa obremenitvenih testov kot je povedal javno tudi guverner Banke Slovenije je Banka Slovenije, ki te ukrepe izvaja kot obliko nadzorniškega ukrepa v bančnem sistemu pripravljena in dela na tem, da bo tudi javno razkrila metodologijo, ki je uporabljena pri pripravi teh obremenitvenih testov. In kot je tudi guverner že večkrat tudi v Državnemu zboru izjavil je vedno pripravljen priti tudi nazaj v Državni zbor in predstaviti delo, ki se izvaja na temu področju. Zato mogoče govorim malo preveč v njegovem imenu ampak sem prepričan, da se bo odzval vabilu na tovrstno sejo kjer bi bilo podrobneje lahko pojasnjeno na kakšen način se metodologija uporablja in na kakšen način se ti testi v bankah izvajajo.
Kar se tiče situacije v bančnem sistemu, še enkrat ponavljam, slovenske banke so stabilne. Za oceno koliko je slabih terjatev na posamični dan ali pa kolikor je kapitalska ustreznost na posamični dan potrebujemo bilanco banke na posamičen dan. Mi pa vemo, da banke ne izdelujejo bilance vsak dan posebej. Mi lahko gledamo recimo kapitalsko ustreznost na nek presečni datum in če jo pogledamo v polletju, konec junija, je skupna kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema znašala približno 11 %. To kaže, da je slovenski bančni sistem stabilen, jasno pa v vaji, ki se izvaja, skozi pregled kakovosti aktive in pa skozi obremenitvene teste bodo v bilancah bank potrebne prilagoditve. In te prilagoditve se bodo izvajale, ko bodo znani rezultati. Dokler nimamo rezultatov ne morem špekulirati o končnih rezultatih in lahko samo še enkrat ponovimo, številke, ki krožijo po medijih danes so špekulacija. Rezultatov danes zaenkrat še ni, jih nima ne Banka Slovenija, jih ima še manj Ministrstvo za finance ali pa vlada, zato kar koli bi drugega počeli danes tukaj bi bilo zgolj in samo špekuliranje. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Gospod Šircelj, replika.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa predsednik. Zelo kratek bom.
Kot kaže teh podatkov ne bomo dobili in povprečja smo že govorili danes tudi o povprečjih, seveda zamegljujejo situacijo. Navsezadnje govorimo o toliko in toliko bankah in navsezadnje Banka Slovenije dobiva vsak mesec popolne informacije o vsaki banki, kaj se dejansko dogaja. mislim, da se temu balastu reče Bifo/?/, nekaj podobnega in to dejansko se vsaka banka posebej dela za Banko Slovenije. In Banka Slovenije bi morala biti informirana dejansko o vsem in ima pravico poslati inšpektorje v katero koli banko ki ima pravico pregledati katero koli kreditno mapo in to ima že od takrat, ko je bila Banka Slovenije ustanovljena to pravico.
Zaradi tega seveda je to popolnoma nelogično, da teh podatkov ne moremo dobiti, oziroma nekaj smo jih dobili pred enim letom ali več kot enim letom vendar izgleda, da je situacija veliko bolj drugačna in slabša kot je bila takrat.
Drugo kar bi želel tukaj povedati je, da je dejansko potrebno pogledati te banke in da navsezadnje tudi ti obremenitveni testi delujejo na podlagi nekih predpostavk, ki so dane naprej in danes so znane te predpostavke, jaz mislim tako ministru, državnemu sekretarju kot seveda tudi ostalim. In zaradi tega ne bi smeli bežati pred kakršno koli odgovornostjo in te podatke bi morali, predlagam da Odbor za finance in monetarno politiko zahteva te podatke od Banke Slovenije in sicer pred obremenitvenimi testi, preden bodo ti podatki dejansko znani in na tej podlagi seveda predlagam, da se tudi sprejme ustrezen sklep.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Tukaj se je javila še gospod Pogačnik, predstavnica Banke Slovenije pa še tukaj kolega najprej poslanec gospod Pogačnik potem še kolega, ki se boste predstavili, potem bo pa še Banka Slovenije, če bo kakšen odgovor potreben. Gospod Pogačnik, izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Predsednik, hvala za dano besedo.
Zdaj, jaz, kot prvo nisem dobil odgovora s strani Banka Slovenije v zvezi z 261. členom na kakšen način bo Banka Slovenije v 3. členu naredila oceno vrednosti v primeru, če se neodvisni cenilec tega ne bo mogel zagotoviti.
In pa seveda, kako komentirate tudi, bi rekel, pripombo evropske centralne banke, predvsem na ta člen, prvi del, da oni ocenjujejo, da cenitev ne sme biti delana ob predpostavki delujočega podjetja.
Potem, še vprašanje v zvezi z 261.e členom. Jaz mislim, da nisem dobil nekega direktnega odgovora. Mene še vedno zanima ali bodo lahko upniki kvalificiranih obveznosti sprožili odškodninske zahtevke proti članom nadzornih svetov teh bank in uprav.
Nisem dobil pa tudi odgovora kakšne potencialne, bi rekel posledice, nosi ta zakon, če so bili neki izračuni narejeni, predvsem, bi rekel za pokojninske sklade, ki imajo neke zajamčene donose, kajti vemo, da se bodo mogli delati odpisi kar takoj. Ne bo tukaj neke možnosti, da bodo rekli, mi imamo toliko in toliko, zdaj bomo pa to sukcesivno dopisovali. S tem bi verjetno malo bolj, bi rekel teren uravnotežili ampak dejansko bodo te mogli slabitve oziroma ne slabitve, odpise, kajti tudi prej iz vaših besed je bilo razvidno, da bodo vsi ti instrumenti dejansko vredni nič, delati čez noč. Kaj to pomeni za vzajemne sklade, kaj pomeni to za pokojninske sklade in kakšne bodo na koncu tudi to posledice, bi rekel na proračun. Pa bi res prosil, predsednik, če zagotovite, da dobim na to odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Bom poskusil. Gospo Romano Tomc nadomešča gospod Jože Tanko, ga pozdravljam.
Zdaj pa koleg tam, ki že dolgo časa, prosim če se predstavitev in da ste kratki. Prosim.
RAJKO STANKOVIČ: Hvala lepa. Moje ime je Rajko Stankovič, sem predsednik Društva malih delničarjev Slovenije. Na vas sem se obrnil s pismom, včeraj v pisni obliki danes pa tudi v elektronski obliki, zraven mene kolegica Bernarda Babič, ki strokovno pokriva to problematiko pri nas.
Jaz bi bil zelo kratek, ne bom ponavljal tisto kar sem zapisal v pismu, ker verjamem, da ste to prebrali bi pa, bom rekel eno splošno ugotovitev dal iz današnje razprave je več kot razvidno, da bo večina naklonjena tem spremembam, bi pa opozoril na predvsem tri vidike; že vseskozi opozarjamo na to, da imetniki hibridnih in podrejenih obveznic nismo lastniki. Imeli smo neka upravičenja, gre za klasično upniško dolžniško razmerje v katerem smo vskočili na pomoč bankam, ko so tujci zbežali in smo mi posodili bankam pod nekimi pogoji ta denar.
Po drugi strani, bom rekel, priznani pravni strokovnjak, Šime Ivanko pravi da poseg z zakonom v dolžniško upniško razmerje ni možen. Na tretji strani 2. člen slovenske Ustave govori o tem, da retroaktivni zakoni se ne morejo sprejemati.
Mi smo se v društvu malih delničarjev v maju, torej pred sprejemom 31. 7. aktivno podali od vrat do vrat Ministrstva za finance, Banke Slovenije, do poslovnih bank, kjer smo iskali nek sporazum, ker smo se bali, da se bo ta direktiva uveljavila. Zgodil se je 1. 8., ta direktiva se je uveljavila vendar tako kot je gospod Mavko
83. TRAK: (PK)
(nadaljevanje) povedal, sklicuje se samo na prvi odstavek, bom rekel, 2. člena, pisma gospoda Dragija. V 2.2 točki gospod pravi tako, da v zvezi s tem ECB razume, da bo zakonodajalec Zakon o bančništvu revidiral, ko bo zgoraj navedena direktiva sprejeta. Gospod Dragi opozori, da zakonske regulative v Evropski uniji niso sprejete in ne vidi nekega razloga, da bi hiteli. Še več, v Allgemeine Zeitung je zapisal, da opozarja, da države ne hitijo s »striženjsko« zakonodajo.
To je z drugimi besedami, mi prehitevamo in bomo morda zapisali nekatere rešitve, ki so sedaj kot neke smernice, niti niso uzakonjene in bomo potem čez nekaj mesecev morali ponovno to zakonodajo popravljati. Vmes se bodo zgodile nepopravljive posledice zlasti za imetnike podrejenih in hibridnih obveznic. Naj vas spomnim tudi na to, da glede na podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na dan 31. 12. v Republiki Sloveniji v vzajemne pokojninske sklade, v pokojninske družbe in zavarovalnice vključeno 508.014 državljanov in državljank, ki plačujejo tej državi svoje obveznosti. Če to spremenim v malo drugačne številke, če obvelja predpostavka, da bomo porezali v celoti in glede na to, da verjamem AZN-ju, kot tistemu, ki ima pravilne podatke o tem koliko so te družbe izpostavljene do podrejenega dolga, pravi 1,3 %. Vendar, gledano drugače, gre za enaindevetdeset milijonov evrov, še povedano drugače, enaindevetdeset milijonov vrednosti je že pri tem odpisanih devetindvajset milijonov, če bi gledali po nominali bi to pomenilo dvesto šestintrideset evrov na državljana in državljanko, ki je vključen v shemo drugega stebra. če pa gremo na odpisano vrednost pa sto sedeminsedemdeset evrov na državljana.
Ne nazadnje, moramo se zavedati, da je evropska komisija, tako kot, bom rekel, vsaka vlada politični organ, ki ima neko vizijo in da neke smernice. ECB je pa strokovni organ in, če štejemo da je ECB strokovni organ na evropskem nivoju jaz menim, da je Združenje bank Slovenije strokovni organ v Republiki Sloveniji. In Združenje bank je 23. 9. 2013 podalo pripombe na spremembe zakona in o njih eksplicitno zapiše: "Glede na poseg v lastnino, ki je ustavna kategorija je za to potrebno vnaprej uporabiti ukrepe, ki so že v ta namen namenjeni v Zakonu o slabih bankah. Glede primernosti Zakona o slabih bankah je predvidel ukrepe za zagotovitev stabilnosti bank in niso vsebovali ukrepov, ki izhajajo iz novele Z BAN 1L, ki jo danes obravnavate. Prav tako ukrepi niso sistemsko primerni saj bi bil njihov učinek enak učinku izvedbe postopka prisilne poravnave nad banko brez procesnih jamstev prisilne poravnave po ZFPPIPP, ki ga Z BAN in evropska direktiva izrecno ne dovoljujeta. Ne vem zakaj preslišimo ta opozorila strokovne inštitucije Združenja bank.
In glede posledic, da ne bom predolg, ker verjamem da ta dokument poznate, posledice bi bile sistemsko nesprejemljive, saj bi ustavili do sedaj poznano financiranje bank vključno z bankami o tujem lastništvu, s čimer se še dodatno ogrozi likvidnost bank in se še vedno drastično zmanjša kreditiranje gospodarstva. Po drugi strani pravimo, da ravno to gospodarstvo želimo oživeti.
Zdaj pa da bom še krajši vam bom pa povedal kaj konkretno na primeru ene zavarovalnice pomeni ena enota porezanega dolga. Za eno enoto porezanega dolga bo ta zavarovalnica izgubila 2,85 enote posla v tujini. Če ne bo želela izgubiti 2,85 posla v tujini bo morala umakniti depozite v višini 12,5 enote za vsak milijon, ki ga boste porezali. In potem pridemo tukaj do stranskih učinkov zakona, ki niso več tristo do petsto milijonov ampak so žal mnogo višji. Mi si želimo samo to, da Ministrstvo za finance pove točno kakšna je ocena tveganja.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Verjetno se res nekaterim državam ne mudi sprejemati zakona in ne hitijo, bojim se pa da je pri nas malo, glede na finančno situacijo malo drugače, da se nam bolj mudi. Zdaj pa res dajem besedo predstavnici Banke, pa ne vem katera želi besedo ali gospa Anka Miklič ali Mojca Trstenjak. Izvolite pa se predstavite.
MOJCA TRSTENJAK: Hvala. Mojca Trstenjak iz Banke Slovenije.
Zdaj, najprej, če odgovorim na vprašanje poslanca glede uporabe 261.b člena in njegovega tretjega odstavka, predvideno je, da Banke Slovenije opravi cenitev premoženja v primerih, ko zaradi časovnih okoliščin tega ni mogoče naložiti zunanjemu in neodvisnemu cenilcu. V primerih nujnosti je seveda edino logično, da to opravi Banka Slovenije, ki določene podatke, ki so potrebni za opravo takšne cenitve ima je tudi neodvisna od same banke, lastnikov kot tudi od upnikov, ki so v temu procesu nedvomno prizadeti. S tega vidika je seveda položaj Banke Slovenije najbližje temu kar lahko rečemo neodvisna cenitev, če je zaradi okoliščin, ki so izredne in nujne takšne cenitve ni mogoče narediti.
Glede vsekakor bi pa rad poudarila, da to tudi sami razumemo kot zelo izjemno situacijo in si nikakor ne želimo prevzemati te odgovornosti, ker vsaka takšna akcija, ki pomeni izjemo od splošnih pravil za seboj prinese tudi veliko odgovornosti in seveda si nikakor ne želimo po nepotrebnem temu izpostavljati. Vsekakor pa je potrebno predvideti, da tudi v praksi takšne izredne situacije so mogoče in ne želimo biti nepripravljeni in ustvarjati zato večje škode kot je nujno potrebno.
Glede 261.e člena o tem, da se izključuje možnost odškodninskih zahtevkov zoper banko je nekaj popolnoma drugega kot to, da se takšni odškodninski zahtevki sprožijo proti konkretne posamezne odgovorne osebe ali uprave ali nadzorne svete. Tega člen nikakor ne izključuje in to tudi ni bil namen. Je pa pomen te določbe zelo pomemben s tega vidika, da se dejansko z ukrepom ustvarijo določeni učinki insolventnega postopka, ki je primerljiv s postopkom prisilne poravnave in je zato seveda nujno, da se takšnemu subjektu po prenehanju ukrepa omogoči nadaljevanje poslovanja brez tega bremena, morebitnih odškodninskih zahtevkov. zato je seveda ta določba nujna in pomembna, da se banka kot subjekt zaščiti kar pa ne izključuje odgovornosti ostalih subjektov, ki so to povzročili.
V zvezi z vlogo Evropske centralne banke oziroma z mnenjem, ki ste ga danes nekateri omenjali bi želela poudariti, da stališče Evropske centralne banke in pomisleki glede uporabe tega ukrepa v finančnem sektorju niso novi. Ti pomisleki so se pojavljali že ob prvih predlogih direktive, ki bo urejala reševanje in sanacijo finančnih institucij. Evropska komisija in ostale institucije, ki so vključene v zakonodajne postopke na ravni EU so s tem seveda seznanjene vendar je prevladalo stališče, da so koristi takšnega ukrepa za javnofinančne učinke seveda pozitivni. In zato ob tehtanju različnih možnosti je zadnji predlog direktive, ki je bil tudi o reševanju in sanaciji bank, ki je doživel tudi načelno podporo sveta Evropske unije vsebuje te ukrepe in določa tudi uveljavitev, ki bo splošna in uporaba ukrepa ne bo vezana nujno samo na državno pomoč ampak se bo ukrep lahko uporabljal po presoji pristojnega organa vsakič, ko bo to potrebno zaradi doseganja kapitalske ustreznosti banke.
Pripomba gospoda Dragija, na kar opozarja je vezana seveda na situacijo v prihodnjem letu, ko bodo verjetno banke zaradi splošnih stresnih testov, ki se bodo opravljali v celotni Evropski uniji izpostavljene nekaterim zahtevam po zagotavljanju kapitalske ustreznosti in pridobivanju novega kapitala. V temu primeru se torej ne govori samo o reševanju bank, tukaj je Evropska centralna banka ves čas zelo konsistentno ponavljala, da je tukaj potrebno spoštovati v celoti pravila evropske komisije o dodeljevanju državne pomoči. In tukaj je potrebno pa tudi poudariti, da Evropska centralna banka nikoli ni dajala nikakršnih stališč o tem ali je evropska komisija pri dodeljevanju državnih pomoči presegla oziroma posegla na področje finančne stabilnosti s tem ukrepom oziroma, da bi Evropska komisija tukaj kakor koli morala biti omejena pri ocenjevanju učinkov za porabo davkoplačevalskega denarja.
Se pravi, opozorila nekatera ste opozorili nekateri poslanci je potrebno gledati v duhu tega kar nas čaka in predvsem v tem, da se ta ukrep ne sme uporabljati lahkotno in za vse primere, ko bi nam pristojni organ želel zagotavljati kapitalsko ustreznost ampak predvsem v primerih, ko je potrebno to zagotoviti za reševanje bank oziroma, ko so drugi zasebni viri izčrpajo.
Hvala lepa. K temu zaključujem razpravo o 1. členu in v razpravo dajem 2. člen in amandma... / Oglašanje iz klopi./ Gospod Pogačnik izvolite, imamo še veliko členov pa...
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Ne, saj pričakujem, da se ta zadeva zaključi da gre potem zadeva hitreje tudi naprej ampak dva odgovora še vedno nisem dobil.
Nisem dobil odgovora kako Banka Slovenije oziroma Ministrstvo za finance gleda na pripombo ECB-ja glede vrednotenja? Imajo pripombo, da ni primerno, da se vrednoti ob predpostavki delujočega podjetja ampak nedelujočega podjetja, to so bistvene razlike pri vrednotenju. To me zanima, kakšna je vaše mnenje ker to je dal konkretno pripombo na ta zakon. Pa nismo še nič slišali o potencialnih posledicah sprejetja tega zakona, kaj to pomeni za pokojninske družbe, kaj to pomeni za vzajemne sklade in kam se bo to lahko prineslo. Jaz sem samo toliko skeptičen, da če ne bo v prvem koraku davkoplačevalec plačal bo pa v četrtem. To me zanima. Ali je bila kakšna ocena narejena ali ni bila narejena in glede na zajamčene donose, ki jih morajo imeti in glede na to, da bodo odpisi delani takoj. To bo čez noč šla zgodba lahko navzdol in bomo imeli čez noč saniran en sistem, odprl se nam bo pa problem nekje drugje. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Lahko dobimo odgovore? Gospod Mavko, izvolite.
MAG. MITJA MAVKO: Hvala za besedo.
Dve konkretni vprašanji, dva zelo enostavna odgovora; pripomba ECB-ja glede vrednotenja delujoče ali ne delujoče podjetje je sanirana s predlogom amandmaja k 15. členu. Torej, mi se strinjamo s pripombo ECB-ja in tudi uvajamo v prvi odstavek 261.b člena to pripombo.
Vprašanje posledic za pokojninske sklade, vzajemne sklade, zavarovalnice in podobno sem uvodoma povedal, na Komisiji za nadzor javnih financ so bili nadzorniki tega dela finančnega trga. Nadzorniki so tisti, ki imajo najbolj podrobne informacije o tem koliko so posamezne vrste družb izpostavljene do teh inštrumentov in nobeden od nadzornikov na omenjeni seji Komisije za nadzor javnih financ ni navajal, da bi bil kakršni koli sistemski problem iz tega naslova. Nihče, niti Agencija za trg vrednostnih papirjev ne, niti Agencija za zavarovalni nadzor. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Gospod Pogačnik? V redu.
Hvala, potem pa zaključujem... Smo vam že dali besedo, je gospod povedan in moramo nadaljevati z našim delom. V razpravo dajem 2. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k 2. členu... / Oglašanje iz klopi./ Prosim, dobili ste besedo, povedali ste in lepo prosim.
Nadaljujemo s tem in želi kdo razpravljati o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k 2. členu? Gospod Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani.
K temu in ostalim amandmajem koalicije, ki so povzeti verjetno po pripombah Zakonodajno-pravne službe bi izrazil en zadržek k podpori tem in vsem ostalim amandmajem in te ne bo iz enega preprostega razloga; mi smo opozorili oziroma tudi sam sem opozoril na vrsto tveganj in po moje tudi nepravičnih rešitev, ki jih ta amandma skupaj iz tekstom daje, še posebej v luči, da najodgovornejši za to stanje v slovenskih bankah, niso doslej položili niti enega računa. Tako v preteklosti, kot v sedanjosti ne.
Nihče od uprav bank, ki so podpisovale kreditne pogodbe, zaradi katere imamo ogromno luknjo v bančnem sistemu, nihče od nadzornikov teh istih bank, ki so imeli tudi določeno vlogo pri zakonitosti, gospodarnosti poslovanja teh gospodarskih subjektov ni položil nobenega računa in plačal doslej nobenega evra za svoje malomarno ali pa kriminalno delo, ki ga je zapustil slovenskim davkoplačevalcem. Nasprotno. Predsedniku uprav, tudi predsednik uprave največje slovenske banke, si je za svoje dobro delo ob koncu mandata izplačal celo milijonsko nagrado. Nihče v Banki Slovenije, ki je edina pooblaščena dobivati podatke od bank, ugotavljati in nadzirati njihovo poslovanje, ni položil nobenega računa za svoje nevestno delo. Mislim, da če bil nadzor nad bankami učinkovitejši, spretnejši in ne nazadnje tudi profesionalnejši, nebi prihajalo do tega s čimer smo soočeni.
V slovenski bančni sferi imamo kolaps celotnega bančnega sistema in za nam vse banke, tudi največje tako imenovane sistemske banke, rešujemo skozi ukrepe te posebne družbe, tako imenovane slabe banke.
Torej poglejte, nihče od teh, ki je po moji oceni, so ključni problem, ni položil še nobenega računa, kaj šele da bi plačal kakšno odškodnino. Torej vsi te se lepo mirno hihitajo, verjetno tudi odpirajo šampanjce ob takih zakonih. Ti, ki so pa tako ali drugače, vprašanje je samo časa kdaj bodo na vrsti prišli tudi depozitarji, bodo pa in bomo, kot davkoplačevalci pa to vse skupaj plačali.
Mislim, da je to napačno sporočilo, najmanj kar je pa nepravično sporočilo.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
MATJAŽ HAN (PS SD): Proceduralno.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Izvolite.
MATJAŽ HAN (PS SD): Ne bom se sploh spuščal v vsebino. Z zanimanjem to zadevo poslušam.
Jaz razumem vlagatelje, po eni strani razumem tudi državo. Vidim, da za nekatere ta zadeva sploh ni interesantna. Nekatere stranke so šle gladko domov, predstavniki strank. Večina med nami, ki smo na tem odboru za finance, sedimo že 14 dni kar konstantno v tem Državnem zboru in predlagam, spoštovani predsednik, da vendarle daste vabljenim še enkrat besedo, da se izjasnijo, ker če že cel dan sedimo na tem odboru, nas tudi teh pet minut ne bo na nek način, jaz se opravičujem, pet minut nas ne bo vrag vzel, čeprav imamo nekateri pri tem razčiščene pojme kaj je potrebno storiti, pa vendarle je prav, da slišimo tisti, ki jih povabimo na to sejo, ker drugače nima smisla, da so na takih sejah.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa za vprašanja. Jaz bi tukaj pritrdil besedam gospoda Vizjaka in dodal še nekaj. Da nisem videl resnih v bankah izgubami, nisem videl kakšnih resnih programov za strukturno oziroma resno sanacijo teh bank v smislu res intenzivnih ukrepov za zmanjšanje stroškov, zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanja plač. Mislim, da se res banke ne obnašajo dovolj racionalno.
Gospod je predlagal, da damo še tej gospe, pa res na kratko prosim, če ste želela povedati in da se predstavite. Potem bomo pa nadaljevali. Dovolj imamo časa. Res na kratko izvolite in če se predstavite.
BERNARDA BABIČ: Jaz se že nekje od meseca marca aktivno po strokovni plati vključujem v razreševanje te problematike. Bili smo na različnih sestankih na ključnih nivojih odločanja in nihče do danes me ni prepričal, da se dejansko dovolj široko ocenjene makroekonomske posledice tovrstnega sprejema zakona.
Tudi na seji komisije za nadzor javnih financ, kjer so bili prisotni tudi regulatorji, je bilo razvidno, da so te ocene bistveno preozke. 11. oktobra smo imeli sestanek tudi na Banki Slovenije, na tem sestanku so bili prisotni tudi predstavniki ministrstva za finance, agencije za zavarovalni nadzor in agencije za trg vrednostnih papirjev in na tem sestanku je bilo jasno razvidno, da se gleda na te ocene preozko.
Pokojninske družbe oziroma agencije za zavarovanje in nadzor je dala podatek koliko se bodo znižali donosi, ni pa upoštevala kolikšne bodo potrebne dokapitalizacije teh družb, kaj pomenijo spremembe ratingov teh družb, koliko bo na račun tega samo zato, da ohranijo rating potrebno odlivov, depozitov, konkretno podatek je bil dan za vsak milijon, ki bo porezan s tem zakonom, bo pri konkretni finančni instituciji prišlo do 17 milijonov odlivov iz bančnega sistema. Ali je kdo to povedal?
Nihče se ne bori proti tem, da bi zadržali, da bi institucije v 100% državni lasti varčevale v domačih bankah. Vse te institucije odnašajo denar oziroma javno priznavajo, da denar preusmerjajo v druge banke zaradi strahu pred kolapsom. In kaj smo sploh naredili, da bi zmanjšali potrebo po zadolževanju države v tujini?
Še enkrat. Te posledice so bistveno preozko gledane. Dejansko se zdaj kar segmentiramo, eno so depozitarji, drugi so drugo, so imetniki hibridnih in podrejenih obveznic, tretje so delničarji. Dejansko pa smo depozitarji in delničarji v eni vlogi, praviloma smo to isti varčevalci in ko bomo enega izgubili na enem delu, bomo prekinili poslovanje tudi v drugem delu.
Naj omenim, da so ti imetniki tudi pogosto kreditojemalci, da ti kreditojemalci ne bodo sposobni odplačati kreditov, da bodo težave imeli tudi njihovi poslovni partnerji pri odplačevanju in tako naprej.
Na samem sestanku v Banki Slovenije je bilo tudi posebej izpostavljeno, ja, kot je bilo rečeno, modra zavarovalnica mora imeti, pa verjetno tudi vse ostale finančne institucije, največ 5% v eni družbi, vendar danes se že pogovarjamo o treh bankah, tri krat pet procentov je 15%. To gre za sistemsko tveganje. Vlagatelji niso v nekem trenutku mogli predvideti, da bo prišlo dejansko do kolapsa vseh bank in to pomeni velike izgube, ki jih ni noben predvidel.
Danes smo slišali tudi komentar, da so podrejene obveznice in hibridne obveznice lastniški vrednostni papirji. Obveznice so vedno dolžniški vrednostni papirji, imetniki teh obveznic niso imeli pravice upravljanja teh bank in ne morejo nositi enake odgovornosti, kot jo nosijo lastniki.
In na koncu, zadnjič na sestanku v Banki Slovenije, kot tudi danes, sem že velikokrat slišala, da tisti, ki menijo, da so bili na "šalterjih" zavedeni, v procesu prodaje, da naj tožijo tiste, ki so jim prodajali. Tisti, ki so prodajali te storitve niso naredili nič narobe. Jaz sem sama med tistimi, ker pač delam v taki instituciji, ki posreduje na področju vrednostnih papirjev, in se ne sramujem nobene izjave in nobenega nasveta, ki sem ga dala strankam v tistem trenutku, ko sem to prodajala.
Jaz leta 2009, 2010 na osnovi podatkov, ki so bili razvidni iz bilanc bank, ko so vse banke še izkazovale dobičke, kapitalsko ustreznost imele daleč nad predpisano, ko je guverner Banke Slovenije izjavljal koliko so določene banke, konkretno ena banka je uspešno prešla krizo, kako je bila trikrat zapored najboljša banka, danes res ne morem prevzeti odgovornosti za napačne izjave vseh tistih, ki svoje delo niso dobro opravili.
Mi se zavedamo, da gre za zelo strokovno in zahtevno temo. Pripravili smo 15 vprašanj in odgovore nanje. Če kdo misli, da smo karkoli zavajali oziroma da kakršen koli podatek v teh odgovorih ni točen, naj prosim pove. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Prosim, če se še predstavite za magnetogram.
BERNARDA BABIČ: Bernarda Babič.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Nisem slišal, se opravičujem. Gospod Frangež? Gospod Jerič.
ALJOŠA JERIČ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Se zahvaljujem za te razlage pa me glede na to, samo toliko, da vidimo tudi ocenimo to razpravo. Rekli ste, da ste tudi dali nasvete za nakupe teh inštrumentov pa ste tudi vi potem sledili tem lastnim nasvetom in ste kupili? .../Glas iz dvorane/...
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Prosim, zdaj pa res zahajamo iz te točke.
Vsak, ki karkoli kupi, riskira in mislim, da je tukaj brezvezna diskusija kdo je bil zaveden in to. Jaz sem že prej povedal da kakršen koli je ...
Gremo zdaj k amandmaju. Zaključujem razpravo ... Ali sem pozabil zapisati? Ja prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Jaz še enkrat interveniram. Dvakrat sem to že povedal in bom še tretjič, ker ste kar cela kopica jih ponavljali ta nesmisel, kot ste ga vi tudi zdaj ponovili.
Res je, vsak, ki kupi karkoli tvega, vendar tvega glede na informacije, ki so mu ob nakupu javno dostopne in ki jih ima na voljo in ki so jih ponudniku tudi dolžni dati v skladu z bančno zakonodajo, če kupujemo v trgovini v skladu z zakonodajo o varstvu potrošnikov in tako naprej.
Zakaj ko kupimo bor mašino mora biti list v slovenskem jeziku, morajo biti določene oznake in tako naprej?
Enak je ko greste kupovati vrednostne papirje, se dobro poučite, sploh dobro poučeni vlagatelji, se poučijo o vseh okoliščinah, ki so takrat znane ob nakupu in prevzemajo tudi določeno tveganje. Mislim, da je to nam vsem jasno. In točno to. In problem je v tem konkretnem primeru, da tem ljudem mi danes post festum spreminjamo pogoje in jim predpisujemo drugačne pogoje, kot so jih ob nakupu imeli. To je problem. Mi namreč ali pa Banka Slovenije bo z odločbo lahko le te razvrednotila, če bodo v sistemu, ki se imenuje tako imenovana državna pomoč, torej jih bo lahko razvrednotila. Tega oni ob nakupu niso vedeli, ker jim tudi noben pravni predpis takrat tega ni določa. Tega enostavno ni bilo in oni so ob nakupu šli v določeno pogodbeno razmerje, dolžniško upniško razmerje ob takrat znanih dejstvih in so se dobro informirale o vseh in so vedeli, da bodo izgubili vse, če gre banka v likvidacijo ali stečaj. To so vedeli. To je bilo v zakonu je takrat napisano, to je jasno kot pika in v primeru Faktor banke in PRO banke, ki je nadzirana likvidacija so vse izgubili. Sploh ni noben problem, ker so bila ta pravila znana ob nakupu.
Še enkrat, spoštovani, problem v tem primeru je samo ta, da ta pravila, da ima Banka Slovenije možnost, da jih razlastnini, da spravi njihovo imetje na nič, pride ne ob njihovem nakupu ampak danes, to se pravi, da sploh še ni uzakonjeno. Tudi usmeritve EU-ja takrat ob nakupu še niso bile takšne, te so šele od avgusta letos. To je bilo zelo jasno povedano, da so marsikateri kupovali to leta 2009, 2010. Vse banke so cvetele, vsi so vedeli, da lahko izgubijo vse, če bodo banke šle v stečaj ali likvidacijo, ok, tveganje so prevzeli, nihče takrat jim ni povedal, da če bodo banke deležne države pomoči in vse banke so bile deležne državne pomoči, beri dokapitalizacije in če bi takrat vedeli to kar jim danes delamo, velika večina nebi teh papirjev kupila, ker nebi prevzela tega tveganja. Dajmo to razumeti in ne govoriti prosim vas lepo, da vsak prevzema tveganje za tisto kar stori. Ja, za tveganja, ki so mu znana ko to stori. Če mu pa mi tveganje povečamo po tem ko je to že storil, se mi zdi pa da imamo določen problem.
Jaz imam še enkrat vprašanje za Zakonodajno-pravno službo. To glede tega stališča, samo mnenje me zanima. Ali smatrate, da je možno na tak način zakonsko poseči v pogodbeno dolžniško upniško razmerje iz tako nejasno izražene javne koristi, kajti vsi se zavedamo, da je kar je javna korist, zelo dvomljivo, je tudi veliko tveganj za to javno korist, če se bo ta papir uveljavil oziroma ta ukrep uveljavil, je tudi tveganje, da bomo več izgubili kot dobili.
Iz današnjega nisem razbral tukaj čisto eksaktno definirane javne koristi. Na eni strani naj bi davkoplačevalci ali pa javni denar profitiral to koliko bodo porezani imetniki teh hibridnih in podrejenih obveznic, po drugi strani se pa zaradi ravno tega rezanja upravičeno opozarja na širše dimenzije tega problema, ki bodo zopet negativno vplivale na javne finance in zdaj naj meni nekdo pove kaj je na tej tehtnici, na kateri strani je več.
Mislim, da so tu inštitucije, ki jih imamo, še posebej pa tiste, ki so bile na komisiji za nadzor javnih financ tako zelo z levo roko rekle, kaj je pa tisti procent, dva, bodo že pokrili, jaz ne vem kdo. Zopet davkoplačevalci. Vemo kdo. Izgube ali pa tveganja v pokojninskih družbah, zavarovalnicah bodo pokrili tisti, ki so tam in to so davkoplačevalci. Ne nekdo iz vesolja.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Ker imamo dovolj časa, si bom še jaz vzel repliko.
Zelo se bi strinjal in zelo lepo bi bilo, če bi se lahko vsi tukaj obrnili na nas in rekli, da jih zaščitimo ampak na žalost bi morali za to imeti najmanj 50 milijard. Od skladov, ki so razni .../nerazumljivo/... ki so nam ponujali donose, razne borze, razne stvari, razni .../nerazumljivo/..., razne zavarovalnice, ki so šli v to. Vsi ti pa ki so kupovali delnice pa so edini tisti, ki so imeli usmerjeno prodajo res ... lepo bi bilo in zelo bi bili veseli vsi ti ampak ne vem kje bi mi vzeli tukaj 50 milijard, da bi jih dali na mizo, da bi vse te postavil v tak položaj, da nebi nič izgubili in da bi država plačala. Moram to komentirati.
Pa če ima Zakonodajno-pravna služba z gospoda Vizjaka kakšen odgovor, ki ga je postavil, če lahko. Izvolite gospa.
GOSPA _____________: Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je že v pisnem mnenju opozorila na vprašanje ali je sorazmernost v ožjem smislu pri tem posegu v ustavno varovano pravico podana. Vlada odgovarja, da ta je. Torej gre za dva argumenta, na vas je pa, da se odločite kateri vas bolj prepriča. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Gospod Potočnik izvolite.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Jaz seveda ta pravna mnenja respektiram vendar moram le kolega Vizjaka spomniti kakšen sklep smo na komisiji za nadzor javnih financ in po kakšni razpravi sprejeli in ga bom prebral. Komisija za nadzor javnih financ predlaga vladi Republike Slovenije in Banki Slovenije, da v sodelovanju z izdajatelji in primarnimi .../nerazumljivo/... vlagatelji dolžniške kapitalske finančne inštrumente, (hibridne in podrejene obveznice) v najkrajšem možnem času poiščejo dolgoročne rešitve nastale problematike in sedaj pride ključni stavek, ki ste ga vi predlagal, pri katerih ne bodo dodatno izpostavljene javne finance. Ok. Kaj ste mislil takrat s tem? Jaz vam povem, da ste razlagal tudi.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Gospod Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Jaz ne vem, gospod Potočnik, jaz vas prosim, da me poslušate, bom še enkrat probal povedati.
Jaz sem prej, ko sem Zakonodajno-pravno službo spraševal o tem upravičenju v zakonski poseg v pogodbenem razmerju izpostavil to dilemo kako so izpostavljene javne finance. Lahko jih gledamo statično in rečemo v redu, ker bodo porezani ali pa te imetniki, bo manj v tem trenutku potrebno zagotavljati zapolnjene ali pa za sanacijo bančnega sistema javnega denarja. In to govorimo o recimo nekaj 100 milijonih. Pri čemer pa ni nihče resno analiziral in tudi argumentirano odgovoril na pomisleke, ki imajo bistveno širše posledice na javne finance, takega početja skozi, prvič, definitivno velik upad zaupanja v ta bančni sistem. Drugič, skozi učinke, ki jih ima ta poseg v zavarovalnice in pokojninske družbe, da ne govorim seveda tudi o vseh ostalih posledicah.
Glejte, o tem govorim gospod, to so tudi javna sredstva, ker se s tem dodatno pravzaprav izpostavlja ta nevarnost in upad zaupanja.
Jaz sem, še enkrat, ta duh je možno slediti tudi skozi ta sklep ampak vi ste ga razumel, vidim, tako kot vlada, statično, kajti jaz sem dobil danes odgovor vlade na to temo, kjer se povsem nič ne ukvarja s temi širšimi posledicami tega ukrepa. Zgolj govorijo to, da so pač morali po nalogu komisije to narediti. Tudi da so predloge društva malih delničarjev poslali komisiji in da so dobili od tam takšne odgovore. Skratka nihče se pa ne ukvarja s širšo dimenzijo tega problema, ki bo definitivno vplivala na javne finance. Zato sem vam povedal, da se sprašujem ali ne bodo te širše dolgoročen posledice bile večje, kot je to kar danes vidijo predstavniki vlade in očitno tudi vi.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo o 2. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin in dajem amandma koalicije k 2. členu na glasovanje.
Glasujemo, kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma koalicije je sprejet.
Prehajamo na 3. člen in na amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo? Gre za spremenjeni amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Gospod Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Slovenska demokratska stranka predlaga rešitev na področju bančne tajnosti. In sicer, danes vemo, da se pod inštitutom bančne tajnosti lahko skriva marsikaj. Poznamo številne zahteve tega Državnega zbora Banki Slovenije, da predloži ustrezne podatke o bančnem sistemu. Prvič smo jih dobili na zaprti seji v začetku delovanja vlade Janeza Janše, ko je bila glede bančnega in finančnega sistema organizirana posebna seja tega odbora. Kasneje smo dobili te podatke v zelo povzeti obliki, v obliki, ki ni dajala individualnih podatkov v mesecu juniju prejšnjega leta.
Vendar, nikoli se pri teh podatkih ni moglo ugotoviti odgovornosti, niti odgovornosti regulatorja oziroma Banke Slovenije niti odgovornosti članov nadzornih svetov, članov uprav, ki so podpisovali in dajali kredite izven strokovnega okvira, ki ga banke dejansko dajejo. Z drugimi besedami, dajali so kredite na podlagi različnih prijateljskih, klientalističnih, političnih povezav v času vseh vlad verjetno in v času vseh guvernerjev, ki so vodili takrat Banko Slovenije.
Glede na okoliščine v katerih smo, glede na novo stanje v finančnem in bančnem sistemu predlagamo, da se inštitut bančne tajnosti sprosti in da se Državnemu zboru lahko predložijo tisti podatki, ki so dejansko predloženi tudi organom, ki morajo seveda kaznovati tovrstna kriminalna dejanja ali kazniva dejanja. In zaradi tega, glede na to, da ste predstavniki vseh političnih strank dali, bom rekel neko zavezo, da je potrebno ugotoviti odgovornost za stanje v bančnem sistemu predlagamo, da ta amandma k 3. členu podprete.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Želi še kdo? Če ne dajem amandma k 3. členu na glasovanje.
Glasujemo, kdo je za? (6 članov.) Je kdo proti? (9 članov.)
Amandma Poslanske skupine SDS ni bil sprejet.
Prehajamo na 4. in 5. člen. Želi kdo razpravljati? Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Jaz se danes zadnjič oglašam.
Poglejte, jaz izražam resen protest zoper to kar se je zgodilo malo prej. Vsi se zavedamo kje je vir problema. Na naš politike žal dnevno padajo tudi očitki o tem, da smo delno odgovorni za stanje v bančnem sistemu, čeprav ne smemo, zaradi bančne tajnosti dobiti niti enega podatka si razčistiti niti ene zadeve teh tako imenovanih tajkunskih in klientalističnih povezav, na katere so opozarjali javno tudi nekateri, ki so danes v zaporu. Opozarjali so, ko govorimo o tajkunih iz gospodarstva, da so samo poklicali na banko in so dobili več deset milijonski kredit. Na Komisiji za nadzor javnih financ v pred prejšnjem mandatu, ki sem jo vodil, smo na podlagi podatkov Banke Slovenije ugotovili, da je približno 50 % kreditov nezavarovanih. Ne da so neprimerno zavarovani, ne prvovrstno zavarovani ali neustrezno zavarovani, kar imajo kategorije v Banki Slovenije, temveč sploh niso bili zavarovani. Te kredite so dajale uprave po posebnih določbah njihovih notranjih pravil, ker je kreditni odbor tako ocenil.
In torej, parlamentarci, koalicijska večina želi očitno še naprej ščititi te klike in zato, spoštovani, jaz pri tem ne bom sodeloval. Izrekam torej ogorčenje, da ne želimo v temu parlamentu narediti temu konec in vsaj enkrat načeti tudi to zoprno temo za marsikoga. Spoštovani v koaliciji, koga s tem dodatnim skrivanjem za bančno tajnost ščitite?
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Jaz sem glasoval proti osebno, ker sem za to, da se to razkrije vendar pa vsi, ki bi morali v teh primerih ukrepati dobijo te podatke zelo natančne, veliko kreditov je bilo izdanih brez ustreznega varstva in to bi po službeni dolžnosti morala Banka Slovenije obravnavati in predati ustreznim organom nadaljnji razvoj. Škoda, žal mi je, če se to ne dela, gre potem za neko nezaupanje, tudi za organe pregona, da ne ukrepajo in tukaj smo res v velikih težavah. Upam pa, da se je kaj od tega že zgodilo oziroma, da nam boste vsaj v svojih poročilih lahko povedali, da ste preverili toliko in toliko teh slabih kreditov in tudi z Zakonom o slabi banki smo mi predvideli, da vse te stvari, kot je tukaj zahtevamo da se v primeru, ko se stvari enkrat pride do tega, da se dejansko začnejo reševati te krediti, da takrat so dolžni ustrezni organi dobiti vse te podatke o teh slabih kreditih. Jaz, če se ne motim je bila ta stvar zapisana in da še vedno velja, da je nismo črtali iz tega Zakona o slabi banki.
Prehajam torej naprej na... Gospod Frangež je še hotel besedo, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Jaz bi samo želel povedati, da sem podprl predlog sklepa Slovenske demokratske stranke zato, da bi zagotovili preiskovalni komisiji najlažji možni dostop do potrebnih podtlakov zato, da preiskovalna komisija končno iz faze pridobivanja dokumentacije in te je, resnici na ljubo, že zelo veliko, vprašanje pa je ali je zaenkrat zbrana dokumentacija tudi relevantna za odgovor na ključno vprašanje, ki nas pestijo. In to so kje je odgovornost in ali je bilo pri temu vprašanju, ali je prišlo do zlorabe tudi pri pooblastilih nosilcev javnih in političnih funkcij.
Kljub temu pa mislim, da ta vprašanja ne smemo izrazito mešati. In jaz razumem poziv in apel kolega Vizjaka, ki ga je prej precej čustveno predstavil in se z njim v poglavitnih gabaritih popolnoma strinjam. Ne mi, državljanke in državljani te države terjajo odgovornost zaradi tega, ker je cena tega kar se je zgodilo v slovenskem bančnem sistemu in v slovenskem gospodarstvu kot posledica nasploh prevelika in jo danes, hočeš nočeš, moramo prenašati na ljudi, na davkoplačevalce in davkoplačevalke. In to odgovornost je potrebno razčistiti.
Ampak dovolite mi, da v liniji odgovornosti tudi tukaj obstaja jasna linija odgovornosti, od uprav bank pa do Banke Slovenije. Ampak tam nekje vmes so tudi nadzorni sveti bank in nadzorni sveti bank so bili prvi odgovorni potegniti ročno zavoro, potem ko so se ravnovesja v bankah popolnoma porušila. In ta ravnovesja spoštovani, se niso porušila le ta 2009 ampak takrat, ko sta vsaj dve največji slovenski banki zbezljali v razmerju prejetih depozitov in danih kreditov. In to je bilo, skoraj natančno, od leta 2006 dalje. In, ko govorimo o nadzornih svetih spoštovane in spoštovani naj se tukaj ne izogne tudi politična odgovornost. Kajti kolegi iz opozicije radi kažejo, bom rekel, sestavo teh uprav s katerimi jaz kot levičar oprostite nimam nič skupnega.
Jaz pa želim opozoriti na to, da sta nadzorna sveta dveh največjih državnih bank vodila človeka, ki sta bila hkrati tudi lokalna funkcionarja Slovenske demokratske stranke. Predsednik nadzornega sveta Nove ljubljanske banke je bil v tistem času tudi predsednik lokalnega odbora SDS v Mariboru, predsednik nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor je v tistem času pa je danes vodja svetniške skupine Slovenske demokratske stranke v istem Mariboru.
Tako da, prosim vas lepo, bodimo samo korektni, ne pravim, da sta kar koli kriva ampak, ko terjate odgovornost in kažete s prstom na Banko Slovenije, ki je očitno opustila dolžna ravnanja pri zagotavljanju skrbnosti in nadzorniške vloge v bančnem sistemu ne pozabite na to, da do banke Slovenije je še nekaj korakov in tudi na teh korakih je potrebno poiskati odgovornost.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Dvakrat ste v dveh mesecih zamudili priložnost, da bi prišli do javnih podatkov v primerih, ko so banke v težavah, ko so banke v stečaju ali likvidaciji. Na izredni seji Državnega zbora septembra ste blokirali takšen sklep, čeprav je to določba zakona. Zdaj ste drugič preprečili, da bi se speljal postopek ugotavljanja odgovornosti, da bi pršili do podatkov in da bi se ti postopki peljali.
Tukaj, če bi gospod Frangež mi špekulirali s tem kateri predsednik lokalnega odbora SDS, ki je bil tega ne bi predlagali. Lahko pa si upam trditi, da ste to preprečili zato, ker je bila članica nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor Alenka Bratušek. In s tem, ko ste pritisnili tipko, da ste proti tovrstnemu sklepu ste preprečili, da bi se ugotavljala tudi njena odgovornost, pa je predsednica vlade danes. Govorim da ste preprečili.
In meni je tudi žal, da je glasoval proti temu sklepu predsednik Odbora za finance, ki je po funkciji član sveta Banke Slovenije. Gospod Starman je vabljen na seje sveta Banke Slovenije kot predsednik Odbora za finance in je med nami edini, ki je nekoliko bolje informiran o stanju v banki Slovenije in o stanju bančnega sistema. In če nekdo, ki opravlja funkcijo v imenu Državnega zbora v svetu Banke Slovenije proti temu potem ima najbrž tudi kakšen razlog za to. Ne poznam ga, gospod Starman ampak glede na to, da ste član zelo liberalne stranke bi najbrž takšen predlog sklepa morali podpreti in sprožiti postopke proti tistim, ki so naredili to kar so, proti tistim, ki so sprožili serijo dokapitalizacij v slovenskem bančnem sistemu in to z denarjem se je to naredilo. In zdaj ste vsi tisti na tisti strani ko blokirate, da bi se kar koli ugotavljalo tako znotraj Banke Slovenije kot tudi potem znotraj poslovnih bank. Tega pa ne razumem več dobro.
In vi govorite zastonj o transparentnosti, vi govorite zastonj o načelih GRECA ali kogar koli, če blokirate ključni problem v državi. Škoda vsakega zakona, ki ga predlagate na takšen način, da ga opremite s to klavzulo transparentnosti. Če preprečujete, da bi se raziskala kriminalna dejanja največjega problema v državi, to pa je bančni sistem.
In jaz mislim, da so ravnanja, ki se dogajajo ob obravnavi bančne zakonodaje pravzaprav govorijo o tem koga vse je potrebno zaščititi. Tam je cela serija kreditov, ki so bili podeljeni na takšen dogovoren način. Tam so si od bivšega predsednika vlade, gospoda Pahorja, Lukšiča in še ne vem koga, podajali kljuko da so lobirali za projekt Stožice, ki najbrž ima vrednost enako približno ničli, šlo je pa za konzorcij bank in to so se pohvalili v Državnemu zboru. Šlo je za politično vplivanje, je šlo za zneske, ki so blizu sto milijonov evrov nedavno in sedaj, na takšen način ščitite pravzaprav čisto vse, ki so pri tovrstnih podelitvah / Nerazumljivo./ pravzaprav sodelovali, napeljevali, nagovarjali, organizirali in tako naprej.
To se mi zdi neprimerno in škoda čisto vsake razprave kogar koli v Državnemu zboru še o tem, da želi razčistiti nek problem, da bi bilo potrebno kakšno transparentnost narediti. Ne bo je. Če ne morem začeti tam kjer je največja kepa težav v tej državi potem je nesmiselno, da ugotavljamo ali je nekdo tam utajil v nekem lokalu tri račune, v nekem snack baru. To je brezvezna zadeva. Te davčne akcije oziroma davčne akcije DURS-a in CURS-a so čisto brezvezna zadeva. Tam lovite ljudi za trideset evrov, tukaj imamo pa nekje štirinajst milijard približno ali pa osem milijard bremena in preprečujete kakršni koli postopek ugotavljanja odgovornosti. Popolno nesorazmerno ravnanje države in njenih institucij v takšnih primerih.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Moram replicirati, mi nismo organi pregona s tem, da bomo objavili spisek javno ne bomo nič na boljšem. S tem, da je pa ta spisek predviden, da bo prišel na dan takrat, ko bodo davkoplačevalci bili prisiljeni plačati za te grešnike i da bodo pravilno in ustrezno kaznovani.
JOŽE TANKO (PS SDS): Repliko imam.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Ja.
JOŽE TANKO (PS SDS): Poglejte, gospod Starman, mi smo zakonodajno telo. Obravnavamo zakon. In če mi v zakon ne damo določbe notri, da bi se na takšen način, kot govorite izvrševala določba potem ste to preprečili, ste zaščitili tiste, ki jim je to namenjeno. Neposredno, gospod Starman.
Drugo kar je, je pa problem tudi o tem, kar sem prej omenil da ste član sveta Banke Slovenije v imenu Državnega zbora in očitno blokirate v skladu z dogovorom, z Banko Slovenije ali komur koli, preiskave na področju bank. Ostalo bo veliko, plačali bomo vsi, nekaj najbrž že skozi to neprimernim poroštvom za ti dve banki, Probanko in Factor banko, to je dvesto evrov po državljanu. Naslednji paket, kjer se je to preprečilo boste spet dodelili z naslednjim ukrepom namesto da bi speljali postopek in ugotovili odgovornost proti tisti, ki so te stvari povzročili. In naj oni najprej poplačajo s svojim premoženjem bančno luknjo.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Samo toliko, sem bil, sem hodil na seje vendar nisem bil član sveta Banke Slovenije, samo toliko v pojasnilo. Predsednik in tudi finančni minister sta vabljena oziroma lahko prideta na sejo sveta Banke Slovenije, nista pa člana. To je verjetno jasno.
Gospod Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa predsednik.
Res je, da mi nismo tukaj zato, da bomo komur koli sodili in to večkrat s strani koalicije slišimo kako opozicija želi komur koli soditi. Ne! Mi smo tukaj da predlagamo in sprejmemo podlage zato, da bo bančni sistem transparenten in da bo tudi v bančnem sistemu znana odgovornost za posamezna dejanja, če želite od Banke Slovenije, bom začel od vrha, do nadzornih svetov, do uprav in seveda tudi do tistih, ki so odločali o kakršnih koli kreditih, ki so bili dani brez zagotovljenih jamstev, brez zadostnih jamstev brez tega, da bi dejansko bil ta brez možnosti, da bi bil posamezni kredit poplačani in zaradi tega smo danes pred, če citiram gospoda Lahovnika, bančnim kraterjem ne bančne luknje. In mi želimo samo ustvariti pravno podlago zato, da bo Državni zbor, tudi za potrebe preiskovalnih komisij, ki pa jih seveda lahko ustanovi in ki jih mora ustanoviti v takšnih primerih imel zadostne podatke in seveda ugotovil politično odgovornost. Ne odgovornost v zvezi kazenske odgovornosti in tako naprej. Zato imamo v tej državi druge organe, ki morajo seveda to delati.
In še enkrat, jaz zavračam, ker večkrat se zgodi da seveda potem rečejo, Državni zbor, poslanci bodo sodili. Ne, sodijo sodišča. In jaz še enkrat ne razumem koalicije in ne razumem tega, da je to narejeno slučajno ali kar tako. Jaz mislim, da tukaj gre za ozadje, da vi dejansko ne želite odgovornosti tistih, ki so odgovorni za finančno stanje v državi, ki pa ni dobro. Lahko da državni sekretar reče, da je stabilno, pričakujem da bo on vedno tako rekel in da Banka Slovenije bo vedno tako rekla. Ampak, če bi bilo tako stabilno potem ne bi sprejemali teh zakonov, ki pomeni para stečajni postopek v drugi obliki. Samo da ne bo konca ampak da bo še malo ostalo pri življenju. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Gospod Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Predsednik, hvala za dano besedo.
Zdaj, spoštovane kolegice in kolegi, mislim da sem jaz tukaj, bi rekel, močno razočaran nad takšno potezo, ki so si privoščili koalicijski poslanci, poslanci Pozitivne Slovenije, poslanci Državljanske liste, poslanci DeSUS-a in, bi rekel, poslanec SD-ja. Poglejte, Slovenska demokratska stranka gre predvsem tukaj notri, da se razjasnijo določene odgovornosti in pa predvsem v smislu, da se razkrijejo ti podatki takrat, ko je vključen davkoplačevalski denar. Jaz osebno sem pričakoval tukaj notri mogoče samo en glas proti, bi rekel, bivše zaposlene v banki, da bo zaščitila svoje sodelavce na nek način pri vseh ostalih sem pa pričakoval, bi rekel, da boste ta amandma podrli. Predvsem sem mislil pa tudi v tej smeri, kajti skozi razprave, bi rekel, tudi na vaši strani ste večkrat poudarili, mi tudi zahtevamo odgovornost v bančnem sistemu.
S tem glasovanjem ste še enkrat pokazali, da ta vlada Alenke Bratušek in pa koalicija Pozitivne Slovenije, DeSUS-a, Državljanske liste in pa SD-ja eno izjavlja drugo pa dela. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala. Golubovič, prosim, če preidemo naprej... / Medsebojno pogovarjanje./ Gospod Golubović, želite?
BRANE GOLUBOVIĆ (PS PS): Lep pozdrav vsem skupaj. Jaz se načeloma nisem želel oglašati, niti se nisem opredelil pri vašem amandmaju ampak predvsem zaradi tega, ker nisem slišal opredelitve Zakonodajno-pravne službe na ta amandma.
Bi pa povedal nekaj, da če nam guverner Banke Slovenije pove, da je takšen sprejem zdaj tega amandmaja ali pa takrat na izredni seji protizakonito in da bi padla stvar in da je to za nas ali pa za vas edina rešitev, kako bi odkrili nepravilnosti v bankah pa se zelo motimo. Dajmo se spomniti, kaj se je zgodilo s Hypo banko v Sloveniji in v Avstriji. Kdo je vstopil notri? So kakšni podatki o tistih, ki imajo depozite notri, ki imajo takšne in drugačne obveznice prišle v javnost? Ne. Ampak oni so to naredili tako kot je potrebno to narediti v pravni državi. Mi imamo NPU, mi imamo policijo, mi imamo tožilstvo, mi imamo jasnega lastnika teh dveh bank, ki lahko kadar koli notri vstopijo in v končni fazi, mogoče celo so vstopali in preiskujejo zadeve.
Zato na takšen, ne vem, populističen način obtoževati vlado Alenke Bratušek, da ne želi razkriti kdo ima kaj v teh bankah je dokaj nepošteno. Vsi vi, ne vsi vi, nekateri, ste imeli priložnost tudi mogoče samo pol leta pa bi lahko to naredili, če ste bili na vladi ampak niste, zato ker je protizakonito in bi taka stvar padla.
In še enkrat. Glejte, mi lahko sprejmemo sklep, da vladi predlagamo, da se začnejo določeni postopki ampak verjamem, da so že v teku te postopki. Konec koncev se neke stvari dogajajo v tej državi in med stalno neko nezaupanje do policije do NPU-ja do tožilstev, jih stalno nekaj grajati, samo negativne stvari več vleči, je slabo. .../nerazumljivo/... je plačal takšno in takšno milijonsko kazen, nekdanji direktor Luke Koper je v zaporu, določeni tajkuni so v zaporu ali pa na družbeno koristnih delih. Stvari se dogajajo. Ni več nedotakljivih v tej državi, tako na levi, kot na desni, kot zgoraj, kot spodaj in se mi zdi, da na tej točki včeraj smo sprejemali zakon o davčnem postopku, vsi smo se poenotili nad tem, da je gospodarski in finančni kriminal, korupcija in siva ekonomija nesprejemljiva v tej državi.
Dajmo najti neko rešitev, ki pa bo zakonita, ki pa bo imela neko pravno podlago in jo bom jaz takoj podprl ampak ne sprejmimo nečesa kar bo na koncu ustavilo, ne vem, je nezakonito, smo večkrat so slišali.
Saj lahko da me imate za naivnega na koncu in me boste povozili z vsemi temi svojimi stvarmi ampak ta populizem nam ne pomaga v teh zgodbah. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Replika. Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Gospod Tanko izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Naivnost je velika. Če sprejemamo zakon, zakon ni nezakonit, lahko je neustaven ampak določba zakona pa stoji taka, kot je sprejeta. Tu gre samo za to, da ste se zavestno odločili, da nečesa kar bi pripeljalo k razjasnitvi v posebnih primerih, to je v primerih ko se dogajajo stečaji, ko se dogajajo likvidacije, ko se dogajajo dokapitalizacije, intervencije z javnimi sredstvi, da preprečujete ugotavljanje odgovornosti za nastalo stanje. To je ključen problem.
Zakoni se ne izvajajo. Včeraj oziroma v ponedeljek ste slišali predsednico vaše vlade, ko je dejala, da se ne dogaja nič na zaplembi premoženja nezakonitega izvora. Nič. Zdaj ko ste to temo odprl, ne dogaja se nič. Torej imamo zakon, ki ustavno stoji, ki nima nobene izpodbijane določbe, pa se ne izvaja.
Imamo cel kup postopkov oziroma zadev v preiskovalnih postopkih pa se proti nekaterim očitno izbranim ne spelje po pet, sedem let niti preiskava. Imajo znane priimke.
Torej stvari ne potekajo tako, kot govorite ampak ključno za ta del pa je to, da z boljšo določbo zakona bi se dalo in bi se moralo omogočiti tako Državnemu zboru izpeljavo preiskovalnih komisij, ko se zdaj vse blokira in tudi preiskovalnim organom na drugih ravneh. Tam se to ne dogaja. Niti en še ni bil sprocesiran znotraj sistema Banke Slovenije in niti eden znotraj poslovnih bank, ki potrebujejo permanentno dolivanje denarja. Niti eden še. Ga lahko naštejete, gospod Jaševič, Kramar, Žunić, bomo bolj velike ribe našteli, Bratuškova. Niti eden ni bil izmed teh ko so bili ali v nadzorih ali pa kot poslovodeči in člani uprav, sproceisrani.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Prosim, da repliko omejite na čas in da je gospod Pogačnik ... opozarjam vse skupaj, da razpravljamo o 4. in 5. členu, ker smo razpravo o 3. členu in amandmaju že zaključili z glasovanjem.
Če boste to kršil, dajte pa na kratko.
GOSPOD ___________: Spoštovani predsednik hvala za dano
96. TRAK (SD)
(nadaljevanje) besedo.
Mislim, da je kolega Golubovič odprl zelo zanimiv primer. Jaz osebno sem mnenja, da največjo odgovornost za nastalo situacijo v bančnem sistemu nosi Banka Slovenije. Kot regulator ni naredil svojih zadev. Ta zakon, ki ga imamo danes na mizi, ko ga bomo sprejeli je zelo blizu tega, da se priznava, da so tri največje sistemske banke že na meji stečaja ali že skoraj v stečaju. To je moje osebno mnenje, ker je tudi zakon tako napisan. Da se že enači pretvorba hibridov v stečaj. To pomeni, da smo mi zelo daleč prišli in Banka Slovenije je za to odgovorna, da je to pustila. Tudi PRO banka in Faktor banka. Lep primer je omenil kolega Golubovič, Hypo banka. Hypo banka je moral posredovati avstrijski organ. Zakaj tega Banka Slovenije ni naredila, kot regulator? Ni hotela, ni imela možnosti, zakaj? Spomnimo se kdo je posredoval v Hypo banki v Ljubljani. Avstrijski varnostnik. Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Še gospa Brusnkole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Nisem se mislila oglasiti, vendar ker sem bila izzvana s strani mag. Marka Pogačnika, se čutim dolžna, da vseeno spregovorim nekaj besed. Tukaj javno povem. Nikogar v banki ne krijem in naj predvsem povem nekaj kar se mi zdi zanimivo. Iz časa mojega prejšnjega mandata sem v eni od razprav o delovanju bank, Banke Slovenije, o danih kreditih, o odgovornosti lastnikov podjetij in o tem ali lastniki vedo za kredite in ali mora Banka Slovenije vedeti za kredit milijon evrov nekega podjetja in tako dalje, se spomnim, da sem v razpravi enega od kolegov opozicije takrat retorično povprašala od kje je dobil dokument, ko je pokazal dokument za katerega, sem jaz, kot bivša bančnica, zelo dobro vedela, včasih tudi skrbnica podjetji, poslovna skrbnica podjetij, da je ta dokument lahko dobil samo od nekoga iz banke. Iz banke, eno kartico podjetja, katero so dobile lahko tovrstno dokument samo ljudje iz .../nerazumljivo/... in višje. Torej ni se dobilo tega dokumenta kar tako od nekoga v banki, ki z velikim spoštovanjem, tudi jaz sem začela delati za bančnim okencem in naprej. In današnja razprava in zato se tudi nisem oglasila, današnja razprava o tem kako želimo mi karkoli prikriti, na drugi strani se pa tukaj en del kolegov in kolegic v tej dvorani, bi potem smatral kot ščitnike, pravičnosti in da želijo, da se najde odgovorne osebe, krivce in tako dalje ali pa ljudje, ki izvajajo neka sporna dejanja ali transakcije, da želimo te ljudi zaščititi. To ni res.
Ta današnja razprava potem lahko pomeni samo demagoško in všečno nastopanje pred ljudmi in da bo kdo mislil in potem naštejemo katere vse stranke so v koaliciji. Z vsem spoštovanjem do vseh kolegov tukaj, vendar jaz še iz 17 letne prakse v banki, tudi kot vodja poslovalnice, vem, da imamo bančniki po zakonu o bančništvu ali pa smo imeli, danes nisem bančnica, odgovornost po zakonu o bančništvu, vemo kaj pomeni zakon o Banki Sloveniji, vse ostale, ne bom sedaj naštevala, tudi vemo kaj pomeni Združenje bank Slovenije, vemo pa tudi zelo dobro kaj pomeni komisija, kaj pomeni preprečevanje pranja denarja, kaj pomeni preprečevanje korupcije, kaj pomeni izpostavljenost vsakega komitenta banke do povezanih oseb in tukaj nebi govorila ničesar kar tudi drugi nebi radi slišali in predvsem nikoli ne govorim ničesar čemu smo bili vedno in so še danes, bančniki zavezani bančni tajnosti, varovanju poslovne skrivnosti. To je tisti temelj in tukaj določena. Če pa se ugotovi, zadnje leto je veliko govora o raznih spornih transakcijah, dvomljivih transakcijah in tako dalje, kaj bančniki delajo, bančnice delajo, ne vem. Jaz sem kar presenečena o določenih ravnanjih, vendar se v to ne spuščam. To so odgovornosti bank in pristojnih inštitucij. Vendar če je karkoli spornega verjemite, bančnik, delavec za bančnim okencem, če posumi in ko ugotovi, da je ponarejen denar, da grem čisto v eno tako operativno zadevo, ki jo ljudje razumejo, je dolžan zadevo prijaviti policiji. Lahko odkimuje nekdo, ki tega ni operativno počel. Jaz pa to zelo dobro vem. Se pozove policijo, pridejo kriminalisti, odvzamejo denar, ga popišejo in tudi tisto osebo, ki je ta denar prinesla je žal odgovorna, pa ga je lahko dobila v nekem kiosku, trgovini, ne vem kje, kjer niso mogli prepoznati, da je to ponarejen denar.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Prosim, da skrajšamo...
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Govorim o eni taki majhni zadevi, vendar prav da o tem govorimo, ker če ne, ljudje mislijo, da stranka Pozitivna Slovenija in druge stranke koalicije kakorkoli želimo koga ščititi, da bi izvajal kakršnakoli sporna dejanja ali transakcije. Ni res. Naj se ugotovi odgovornost bančnikov. Jaz se spomnim še iz preteklih mandatov, tako poslanke kot tudi županje, da je bilo tudi raznih kontaktov eminentnih bančnikov, bančnikov vodstev bank z ministri, z državnimi sekretarji v raznih vladah. Torej, zakaj bi sedaj... Ampak to je čisto normalno, ker se ljudje srečujejo se ljudje pogovarjajo. In ne vidim tu nič spornega. Vendar če pa človek dobi občutek, da se tukaj želi na to koalicijo prevaliti vso krivdo je pa včasih dobro se mogoče korak ustaviti, pa ne nastopati tako, da bi ljudje mislili, da ta koalicija res želi odgovornost ali bančnih delavcev ali odgovornost vodstvenih bančnikov ali odgovornost podjetij, ki delajo z bankami, z našimi bankami, v takšni meri prevaliti, da bodo res začeli ljudje, gospodarstveniki, podjetniki razmišljati o tem, saj ni vredno delati s slovenskimi bankami. Spoštovani kolegi, zamislite se tudi nad tem. Ljudje, ki nas gledajo bi celo razmišljali o tem, ali še lahko zaupajo slovenskemu bančnemu sistemu. In to je krivično do slovenskih bank oziroma do vseh bank, ki delujejo v slovenskem bančnem prostoru, pa tudi od ostalih podjetij, družb, finančnih družb, tudi zavarovalnic in ostalih, ki se ukvarjajo s finančnimi posli. Predlagam, d na takšen način ne razpravljamo, da mene potem ljudje sprašujejo v poslanski pisarni, ali hočem 5.000 evrov iz banke dvigniti, ker se bojim, da ne bo vse popadlo in bom ostala brez, mi reče gospa pri 87 letih. Nikar početi tega. Ljudje vedo, da so depoziti pri bankah zavarovani, torej da imajo garancijo države in ne bodimo takšni in ne nastopajmo na tak način. Tudi se te razprave, ki so bile danes, ni to res. Če kdo kaj narobe dela, potem lahko ukrepa policija, lahko ukrepa tožilstvo in tako naprej, vsi pravosodni in ostali organi pregona, zato nihče ne bo ušel. Mislim, da so nekateri kolegi celo konkretno tudi nekateri, tako koalicije kot opozicije omenili, da se je nekaj zadev v tej državi v tej smeri premaknilo. Zatorej predlagam konstruktivno razpravo, ki je korektna.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Ker očitno nobeden več ne želi razpravljati o 4. in 5. členu zaključujem razpravo k 4. in 5. členu in prekinjam to razpravo, ki ste jo imeli sedaj.
V razpravo dajem 6. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin. Kdo želi razpravljati o 6. členu? Gospod Šircelj, prosim o 6. členu.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Zelo na kratko. Jaz mislim, da je bila gospa Brunskole zelo dobra bančnica, ko je zdaj predstavila svojo pot profesionalno na področju bančništva in jaz jo s tega zornega kota zelo spoštujem. Vendar tukaj, ko je govorila o posameznih primerih, ko ljudje prinesejo ponarejen denar na bančni okenček in tako naprej, tudi zelo spoštujem vse te ljudi, ki prijavijo to osebo, če gre za ponarejen denar, ki skrbno poslujejo in tako naprej. In, ko sem govoril o odgovornosti v bankah in za bančni sistem, vsekakor nisem mislil na te ljudi, ti ljudje so disciplinsko ali kakorkoli že odgovorni v okviru pravil posamezne banke, gospa Brunskole to ve, različni pravilniki za to obstajajo v teh bankah. Govoril sem o neki drugi odgovornosti. Govoril sem o odgovornosti, ki dejansko pomeni danes večje sistemsko tveganje, v katerih so te banke in kjer je danes finančni sistem. In posebej sem navedel tiste odgovorne, ki so najbolj odgovorni v tem primeru. To je nadzornik, to so nadzorniki v bankah in to so uprave, kajti tisti pa so sprejemali določene kredite na način, ki ni...
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Prosim, ste rekli kratko.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): ... ki ni v pravilnikih bank.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Držite se, bodite korektni.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): ... na podlagi povezav političnih prijateljskih in tako naprej in če vi seveda ne podpirate rešitve, da se spremeni bančna tajnost na tem področju, kar smo dejansko predlagali, potem je tukaj seveda dvom v to, da govorite resnicoljubno in odprto, da ste za to, da se poostri bančna odgovornost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Glasujemo o amandmaju k 6. členu koalicije. Želi kdo? Pričenjam glasovanje. Glasujemo o amandmaju koalicije k 6. členu.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Členov imamo še 55, se mi zdi, pa bo pri vsakem lahko še kdo kaj povedal.
Gremo naprej k 7. členu in amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k 7. členu. Želi kdo razpravljati? Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod Starman. Ne razumem te vaše nestrpnosti pri vodenju seje. Ker, če se prijavimo, pričakujemo, da bomo dobili besedo takrat, ko se prijavimo, ne pri treh točkah, pri tretjem amandmaju najprej. Bi pa rad opozoril na eno stvar. Veste, to razpravo, ki jo je imela poslanka Brunskole, zelo poučna. Vse razdelano do nivoja bank, od 120 evrov. Ko pride nekdo s ponarejenim bankovcem v banko in se ga dobi in se sproži postopek in tako naprej. Čisto vse jasno. Ko pridemo do oseb, ki operirajo s 100 tisoč takimi bankovci, ki imajo mandat za to, pa te odgovornosti niso več tako jasne. Jih ni. In od tukaj naprej se tudi v primerih, ko pridejo stvari do čudnih poti, ko bi bilo treba ukrepati, se to ne zgodi. Ne nadzorni sveti, ne uprave, ne regulator, Banka Slovenije ni ukrepala proti niti eni taki osebi, ki je prinesla, podpisala za dva milijona slabo zavarovanih bankovcev ali pa za 10 milijonov slabo zavarovanih bankovcev. Niti v primerih, ko se sprožijo postopki sanacije, stečaja, dokapitalizacije, se to noče videti. In v tem primeru govorimo o tej hoteni blokadi, da bi se karkoli na tem področju storilo. Zato je odgovorna koalicija. Ker tega predloga ali pa tudi že kakšnega prej ni sprejela. In jaz mislim, da nima smisla zdaj to razpravljati o teh bankovčkih, ker gre tu za stvari "na šalterju", ampak je treba govoriti o tem, kar se dogaja v 7., 8., 9., 11. nadstropju poslovnih stavb in tam se veliki posli igrajo. In ščitite točno te osebe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Zdaj smo pri... .../Oglašanje v ozadju./... Nič nisem živčen. Zdaj smo pri 7. členu. Vedno dovoljujem preveč. Prej smo govorili o tem. Izvolite, gospod Potočnik. .../Oglašanje v ozadju./... Gospa Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Moram se oglasiti. Jaz sem govorila o transakcijah za bančnimi okenci zato, ker to ljudje tudi razumejo, in tudi na to mogoče kdo ne pomisli. Bi pa povedala, da če se prav spomnim, kar se tiče regulatorja, torej Banke Slovenije, vodstva Banke Slovenije, tudi kolegi iz opozicije ste vodili vlado, dve vladi. In če kaj v povezavi z Banko Slovenije ni bilo v redu, zakaj niste tega izvedli, to se sprašujem. Spomnim se pa tudi, da je kolega mag. Andrej Šircelj vodil ta odbor tudi že v tem mandatu, te sestave poslank in poslancev. In če je že takrat bilo kaj narobe v zvezi z Banko Slovenije, zakaj se določeni - tu je tudi kolega, ki je bil državni sekretar, oba sta bila državna sekretarja na Ministrstvu za finance, in mi je žal, da nista takrat potegnila vseh potez, o katerih se zdaj govori. Eden od vaših kolegov, ki je bil minister, je pa celo zapustil sejo. To me preseneča. Zatorej lepo prosim, nikar govoriti, da ne razumem, o čem govorite. Vendar v zvezi s temi nadstropji, kot ste rekli, in transakcijami je bila tudi vlada, ki ste jo vodili en mandat, pa še en mandat nazaj, in tudi takrat je bilo obdobje, ko se je veliko kreditov dajalo, ker je bilo obdobje, kot smo večkrat v Državnem zboru rekli, debelih krav. Ko se je veliko vlagalo, veliko gradilo, najemalo se je tudi kredite za avtocestno omrežje, najemalo se je kredite za gradnjo raznih objektov, tudi podjetja so veliko gradila. In mene je to veselilo, da je bila gospodarska rast. Mi je pa žal, da je tudi zaradi tega obdobja kreditiranja prišlo danes do spornih kreditov. Nikomur od vas ne očitam, vendar želim, da smo pri tem korektni. Torej, regulator Banka Slovenije, če česa ni zaznala, če v prvem mandatu svoje vlade niste opazili, mi je žal, da mogoče v drugem mandatu se ni izšlo, da bi ukrepali, če ste ocenili, da kaj ni bilo prav.
Tako da nikar napadati mene kot bivšo bančnico. Sem pa vesela pohvale mag. Širclja, ker sva bila oba bančnika. .../Oglašanje v ozadju./... Ni replike na repliko...
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Kratka replika traja 10 minut. Gospod Potočnik. .../Oglašanje v ozadju./ A, replika ima prednost? Aja, ne more imeti replike. Potem pa, gospod Potočnik, izvolite.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Rad bi samo pojasnil, ker sem bil na Komisiji za nadzor javnih financ še z nekaterimi kolegi, tudi Stankovič je bil. In je podobno vprašanje, kot je formulirano danes v 3. členu, o katerem smo sicer že glasovali, pa zdaj vsi o njem diskutiramo, bilo postavljeno tudi guvernerju, kaj on misli o tem. In on je rekel, da mi kot parlamentarci tak člen sicer lahko sprejmemo, ampak bi bili edina evropska država, ki bi na ta način ravnali s tajnimi, zaupnimi, se opravičujem, zaupnimi podatki. To je tisto, kar je že tudi moj kolega prej govoril.
Bi pa še opozoril, da ta zakon vendar ne gre slepo mimo teh zadev, ki jih tu odpirate. V 13. členu, tretji odstavek, piše: "Izredna uprava mora Banko Slovenije, Komisijo za preprečevanje korupcije ter organe odkrivanja in pregona nemudoma obvestiti o vseh ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznala ali bila o njih obveščena." No, hudiča, kaj je pa zdaj potem tukaj? Čemu se izogibamo? Hvala.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Banka Slovenije, izvolite.
ANKA MIKLIČ: Hvala lepa. (Anka Miklič.) Dolžna sem pojasnilo, ker smo bili tolikokrat izzvani.
Ne morem reči, da ne bi mogli bolje svojega dela opraviti, tega nikakor ne. Moram pa povedati, da vse nepravilnosti in nezakonitosti, ki smo jih odkrili v procesu nadzora, smo nemudoma javili pristojnim organom. Tako da ni res, da nismo niti enega primera procesirali oziroma kaj podobnega, ne bom ponavljala teh izrazov.
Gospod Pogačnik je rekel, da so tri banke pred bankrotom, če se ne motim, je bil ta izraz. Moram povedati, da tako kot je v zakonu lepo zapisano, Banka Slovenije stopnjuje ukrepe. To, kar imate pred sabo v zvezi s spremembo Zakona o bančništvu, so skrajno skrajni ukrepi. Pred tem je Banka Slovenije par let do vseh treh bank ukrepala in tudi stopnjevala ukrepe. Ena je posredno v državni lasti. Pri vseh drugih bankah so ukrepi prijeli, ampak pri teh bankah pa mukoma dosegamo dokapitalizacije ali pa celo ne, tudi skupščine so bile odpovedane. Zato smo prišli v situacijo, ko bo treba poseči tudi s temi izrednimi ukrepi. Tako da mi smo ukrepali v okviru možnosti oziroma vsi vemo, da privatnih investitorjev ni, da je kriza, da se gospodarska situacija in plačilna sposobnost kreditojemalcev iz dneva v dan slabša, da se ta trend ne zaustavlja, in to ima neposreden odraz v kreditnih portfeljih. Drugače biti ne more. Za nazaj je lahko biti pameten, še enkrat rečem, lahko bi kaj bolje naredili, ampak ukrepali smo.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Gospod Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Samo odgovor na postavljen izziv, kaj se je ukrepalo takrat, ko sem bil predsednik Odbora za finance in monetarno politiko, gospa Brunskole, in prisostvovali ste, mislim, da vsem tem sejam. Prva izredna seja je bila o bančnem sistemu. Takrat so bili povabljeni guverner, predsednik Združenja bank in še nekateri drugi. To je bilo, mislim, da januarja ali februarja 2012. Junija je bila naslednja seja odbora in potem je bila še splošna razprava. Se pravi, v pol leta več kot tri seje in vse te tri seje so imele določene sklepe, predvsem pa zadnji dve seji, in povsod se je v teh sklepih omenjalo odgovornost. Tako da v zvezi s tem je bila aktivnost na začetku mandata prejšnje Vlade in tudi Državnega zbora kar velika. Bili ste pa prisotni na teh sejah.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Glasujemo... .../Oglašanje v ozadju./... Ni replike na repliko! Prosim, niste bili omenjeni.
Glasujemo o amandmaju k 7. členu koalicijskih poslanskih skupin.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (...)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 8. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne.)
Prehajamo na 9. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na člene od 10 do 13. Želi kdo razpravljati? (Ne.)
Prehajamo na 14. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 15. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Želi kdo razpravljati o 16. in 17. členu, kjer ni vloženih amandmajev? (Ne.)
Prehajamo na 18. člen in amandma koalicije. Ni razprave. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Želi kdo razpravljati o 19. členu? (Ne.)
V razpravo dajem 20. člen in amandma koalicije. Ni razprave. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na člena št. 21 in 22. Ni razprave.
Prehajamo na 23. člen in amandma koalicije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Želi kdo razpravljati o členih od 24 do 27, kjer ni amandmajev? (Ne.)
Prehajamo na 28. člen in amandma koalicije. Ni razprave. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Želi kdo razpravljati o 29. členu? (Ne.)
Prehajamo na 30. člen in amandma koalicije. Ni razprave. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 31. člen, kjer ni amandmajev.
V razpravo dajem 32. člen in amandma koalicije. Ni razprave. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 33. člen in amandma koalicije. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Prosil bi, glede na to, da je koalicija te amandmaje vložila, da bi se vsaj kakšnega potrudila obrazložiti. Gospodje, ki ste podpisani, poslanske skupine, da to predlagate, nihče pa ne govori nič. To je pa čista tehnika.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa...
JOŽE TANKO (PS SDS): Jaz upam, da vsaj vedo, kaj so vložili.
PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Mislim, da so obrazložitve napisane. Če kdo želi, pa tudi lahko dobijo besedo. Očitno smo se naveličali.
V razpravo dajem 33. člen in amandma koalicije. Ni razprave. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 34 do 37, kjer ni amandmajev.
Člen 38 in amandma koalicije. Ni razprave. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem člene od 39 do 41. Ni razprave.
Zaključujem razpravo o členih in odločanje o amandmajih.
V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji se vključijo v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Poročevalec na seji Državnega zbora bom jaz, če kdo temu ne nasprotuje. Hvala lepa.







