Avstrijsko ustavno sodišče po 9 mesecih odločilo, da je bila razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke protiustavna
NatisniMedij: TV Slovenija 1 Avtorji: Pesek Rosvita,Uranjek Eva Teme: Rajko Stanković, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi Datum: 31. 07. 2015 Termin: 22:16
Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 31.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj.
Ljubljana, 31. julij 2015
ROSVITA PESEK (voditeljica): Ta teden je avstrijsko ustavno sodišče po 9 mesecih odločilo, da je bila razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke protiustavna, kar krati pravico do lastnine. Tudi pri nas je podoben primer na Ustavnem sodišču, a slovenski sodni mlini meljejo počasneje. Podrejenci in delničarji že več kot leto dni čakajo na odločitev sodnikov, ki pa so za dodatna pojasnila že pred nekaj meseci prosili tudi Evropsko sodišče, a odgovora še niso prejeli. Ker se bo konec leta iztekel zastaralni rok, razlaščenci že napovedujejo odškodninske tožbe.
EVA URANJEK (novinarka): Odločitev avstrijskega sodišča je pozitivna novica za vse izbrisane imetnike slovenskih podrejenih obveznic, pravijo njhovi zastopniki. Prepričani so, da bo tudi slovensko ustavno sodišče odločilo enako. A iz Banke Slovenije so nam sporočili, da so pomembne razlike med slovenskim in avstrijskim zakonom in da vzporednic ne moremo potegniti. Predsednik Društva malih delničarjev se s tem ne strinja.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenije): Sodniki, avstrijski, so ugotovili, da gre za retroaktiven poseg v lastninsko pravico. Ti dve pravici sta bili kršeni tudi pri nas. Edina razlika, ki je med avstrijskim modelom in našim, je v tem, da so v Avstriji diskriminatorno, niso vsem porezali, pri nas so porezali vsem.
URANJEK: Poleg tega je Avstrija svoje podrejence razlastila lani, ko je Evropski parlament že sprejel direktivo, mi pa smo to storili že konec leta 2013, ko so obstajale le smernice. Takrat so bili po ukazu Banke Slovenije razlaščeni imetniki 600 milijonov evrov obveznic in čez 100 tisoč delničarjev domačih bank.
Dr. BOŠTJAN JAZBEC (guverner Banke Slovenije, 11.2.2015): Je bilo zahtevano s strani Evropske komisije, da v kolikor se uporabi davkoplačevalski denar za dokapitalizacijo bank, ena izmed zahtev je bila tudi, da se v celoti izbriše kapital bank in pa vsi instrumenti, ki so predstavljali podrejen kapital.
URANJEK: Ali je bil ta izbris ustavno sporen, že eno leto odloča ustavno sodišče. To še vedno čaka na pojasnila Evropskega sodišča glede izbrisa. Avstrija recimo ni prosila Evropskega sodišča za pomoč. Zato zastopniki izbrisanih upajo, da bodo sodniki v Luksemburgu čim prej odgovorili.
STANKOVIČ: Vsak dan, ko Ustavno sodišče ne odloči, pomeni novo finančno obveznost za republiko Slovenjo. Povejmo, da, bom rekel, da so zakonite zamudne obresti 9%.
URANJEK: Če bo Ustavno sodišče razsodilo v prid tistim, ki jih je banka razlastila, jim bo morala Slovenija poleg 600 milijonov evrov vrniti tudi okoli 100 milijonov evrov zamudnih obresti. To pa bo zelo draga poteza države, račun pa bomo spet plačali davkoplačevalci.
PESEK: Dober večer spoštovana gosta, gospod Karel Lipnik iz Financ in gospod Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Če je nekaj protiustavno, gospod Lipnik, v Avstriji, ni nujno, da je tudi v Sloveniji?
