NLB
Vlada pod mizo prodaja NLB?
Medij: Delo Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma bralcev Datum: 18. 06. 2012 Stran: 5
Koalicija se je dogovorila, da bo prodala banki NLB in NKBM ter obdržala le 25 odstotkov plus eno delnico. Politikom seveda ne gre verjeti, saj so pravkar prodali zadnjih 25 odstotkov plus eno delnico Splošne plovbe Portorož, čeprav so pred tem na ves glas govorili o Sloveniji kot pomorski deželi. Tako se bo v naslednji fazi zgodilo tudi z državnimi bankami, ki so jih v izgube spravili prav politiki s svojimi kadrovskimi kombinacijami in slabo gospodarsko politiko. Ko bo razprodana vsa državna srebrnina, nas čaka še ena, hujša kriza, ko ne bo več kaj prodajati, ne bo več dividend, tudi evropska sredstva bodo manjša, kot so sedaj. Hkrati se bo zaradi odliva dobičkov v tujino povečal primanjkljaj na tekočem računu države, kot je s primerjalno analizo dokazal prof. Jože Mencinger.
19. skupščina družbe NLB, d.d.
Od 13.06. do 22.06.2012 poteka zbiranje pooblastil za 19. redno skupščino družbe NLB, d.d., ki bo potekala 27.06.2012 ob 13.00 uri, v konferenčni dvorani na Trgu republike 3.
Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).
Igor Žibrik prihaja v NKBM iz NLB
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 06. 2012 Stran: 11
Dva dni pred skupscinoje nadzorni svet NKBM v upravo banke imenoval tretjega člana, Igorja Zibrik. Tudi v novi nadzorni svet je predlagan kandidat, kije nekaj časa celo predsedoval nadzornemu svetu NLB
Nadzorni svet NKBM je včeraj za tretjega člana uprave banke imenoval Igorja Žibrika, ki bo funkcijo nastopil, ko bo dobil dovoljenje Banke Slovenije, so včeraj sporočili iz NKBM. Tako je nadzorni svet, ki mu predseduje dr. Dušan Jovanovič, dva dni pred skupščino banke, kjer bo prišlo do zamenjave nadzornega sveta, še kadroval v upravo. V upravi banke, ki jo od 24. aprila letos vodi Aleš Hauc, za zdaj ostaja mag. Andrej Plos, čeprav neuradni viri pravijo, da namerava banko zapustiti.
Napovedana še nova imena za nadzornike
Ob Igorju Žibriku, članu uprave NLB Priština na Kosovu, prihaja v NKBM še nov član nadzornega sveta, Igor Marinšek, ki je v najbolj kreditno radodarnih časih nekaj časa celo predsedoval nadzornemu svetu NLB. V nadzorni svet ga predlaga sedanji nadzorni svet NKBM pod vodstvom dr. Dušana Jovanoviča. Skupaj z Marinškom, do njegovega imenovanja imajo zadržke tudi v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), so v nadzorni svet NKBM predlagani še Aleksanda Špiler (namesto odstopljenega Ivana Simiča), mag. Goran Dime, mag. Dag Kralj, mag. Franc Škufca, mag. Janez Kosak in Janja Postruznik.
Sveži denar za NLB
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 06. 2012 Stran: 10
Ljubljana - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je predlagala razširitev dnevnega reda skupščine NLB: zamenjavo nadzornega sveta, izredno revizijo kopice poslov NLB in tudi bolj »tvorno« povečanje osnovnega kapitala banke.
Po predlogu, ki ga je AUKN najprej poslala v potrditev ministrstvu za finance, bi dosedanje nadzornike NLB odstoplega Stojana Petriča, Marka Simonetija, Rasta Ovina in Andreja Baričiča zamenjali kandidati po izbiri agencije »z novo kombinacijo znanja in izkušenj«: Timotej Jagrič, Darinka Miklavčič, Duško Kos in Matija Vojsk. Za prevetritev posameznih poslov banke v zadnjih petih letih bi AUKN najela Deloitte revizijo, skupščina NLB pa naj bi glede na izsledke revizije nato skladno z zakonom o gospodarskih družbah vložila tožbe.
Finančno ministrstvo s tema dvema predlogoma ni soglašalo, zato je po uskladitvi tri dni pozneje na NLB romal nov predlog za dopolnitev dnevnega reda skupščine. Ta predvideva tri vrste sprememb: zamenjavo celotnega nadzornega sveta, pri čemer pa AUKN še ni ponudila novih kandidatov (sporočila jih bo takoj po pridobitvi soglasja vlade).
NLB
Datum skupščine:
27.06.2012 - 13:00
Naslov:
v konferenčni dvorani v pritličju poslovne stavbe na Trgu republike 3 v Ljubljani.
Vir objave:
SEONET z dne 28. maja 2012, objava GM-118/12
Status:
arhivirana Mladinska knjiga Založba - Naprodaj vodilna slovenska založba in njene dragocene nepremičnine
Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2012 Stran: 24
Ljubljana - Že v kratkem bo naprodaj večinski delež Mladinske knjige (MK) Založbe, če se bo uspelo bankam pridružiti tudi na desetine malih delničarjev, pa bi se lahko kupec nadejal več kot 75 % lastniškega deleža v vodilni slovenski založbi. Na ta način bi Nova Ljubljanska banka (NLB), Abanka Vipa in Hypo, zastavne upnice propadlega Zvona Dva Holdinga, pa tudi preostali delničarji za delnice MK Založbe lahko dobili višjo kupnino.
Po naših neuradnih informacijah naj bi želeli delnice družbe, ki je minulo leto kljub padcu prodaje in visokim odpisom poslovala pozitivno, prodati po vsaj njihovi knjigovodski vrednosti, ki se giblje okoli 34 evrov. Vseeno naj bi bili sama zemljišča in zgradbe MK Založbe po vsej državi vredni precej več kot osnovna dejavnost, trdijo naši viri. Tako naj bi si lahko ob prodaji družbe kot celote obetali največ 30 evrov na delnico, če bi se odločili "podcenjene" nepremičnine oddeliti in jih prodati, pa bi lahko izkupiček dosegel tudi 50 evrov na delnico.(Foto: Bojan Velikonja) V rokah bank je sicer 69 odstotkov oziroma dobrih 850.000 delnic MK Založbe, s katerimi jim je uspelo še pred izbruhom finančne krize zavarovati več deset milijonov evrov posojil, ki so jih odobrile cerkvenemu finančnemu holdingu. Z njihovo odprodajo bi lahko iztržili od 25 pa vse do 45 milijonov evrov, pri čemer vrednost posojil presega celo slednjo številko. Ni znano, ali imajo banke kakšnega resnega interesenta za nakup MK Založbe, se naj bi pa v zadnjih mesecih zanjo zanimalo več kupcev, med drugim tudi tuji založnik.
V Hypu in Abanki včeraj niso hoteli razkriti nobenih dodatnih informacij glede prodaje delnic MK Založbe. So pa iz Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sporočili, da sta zastavni upnici NLB in Abanka "že najavili možnost organizirane prodaje delnic". Temu se nameravajo pridružiti tudi mali delničarji, združeni v društvu, ki so na včerajšnji skupščini MK Založbe predstavljali 12,3 odstotka (od 25,3 odstotka preostalih) malih delničarjev.
Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja
Medij: SIOL.NET Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: splet 22.03
Agrokor, ki se že več mesecev poteguje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško, se je odločil umakniti svojo ponudbo.
Kot so nocoj sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se doslej s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti. V Agrokorju podrobnosti ne pojasnjujejo, so pa v sporočilu zapisali, da "jih je dolgotrajnost postopka pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena".
V hrvaški družbi tudi menijo, da bi bilo nadaljevanje procesa odkupa delnic od konzorcija lahko škodljivo za samo družbo, kot tudi za Mercator, zato so sprejeli odločitev, da umaknejo svojo ponudbo. Agrokor je sicer pogodbo o ekskluzivnosti pogajanj s konzorcijem prodajalcev preklical že v torek, zakaj so to sporočili javnosti šele danes zvečer, pa v sporočilu niso navedli.
Proces prodaje že nekaj časa "blokiran"
Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah, ki jih ima STA, naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.
Prodajo podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB
Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.
Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.
Uprava opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere niso resne
Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.
Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.
Agrokor brez sredstev za nakup Mercatorja?
Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, nam nocoj ni uspelo dobiti. Vendar naj bi bil Agrokor po mnenju poznavalcev tudi brez sredstev za nakup Mercatorja, kar je pred tedni javno dejal tudi kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan. Glede na ponudbo bi potreboval več kot 850 milijonov evrov, kar naj bi Agrokor, kot trdijo v hrvaški družbi, zbral s pomočjo partnerjev. K nakupu Mercatorja naj bi ga spodbujala predvsem ameriška banka J.P. Morgan in Unicredit, ki veljata za Agrokorjeva velika upnika. Glede na to, da je Agrokor družba v večinski lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, je težko priti do natančnih podatkov o finančnem položaju in dolgovih družbe, po pisanju različnih medijev pa naj bi imel Agrokor precej dolgov. To pa pomeni tudi manjšo možnost nadaljnjega zadolževanja. Poleg tega pa Agrokorju "na vratu leži" tudi več kot 100 milijonov evrov vredna odločba hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfa).
Akrokor pri nakupu podjetja Belje kršil zakonodajo?
Ta je Agrokorju ukazala objavo prevzemne ponudbe za prehrambeno podjetje Belje. Agrokor je namreč po ocenah Hanfe odkupil večino delnic Belja, malim delničarjem pa ni dal možnosti prodaje, kar je v nasprotju s hrvaško zakonodajo. Na to se je sicer Agrokor pritožil, vendar v Hanfi pravijo, da imajo dovolj dokazov, da je Agrokor kršil zakonodajo, zato bodo pri svoji odločbi vztrajali.
Agrokor naj bi kmalu, po nekaterih informacijah celo prihodnji mesec, moral odplačati tudi skoraj 200 milijonov evrov vredno posojilo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ga je vzel pred leti. EBRD je takrat za posojilo dobila več kot osemodstotni delež Agrokorja, ki ga bo moral ta na podlagi pogodbe odkupiti nazaj.
Harakiri Zorka in nadzornikov Laškega
Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 02. 2012 Stran: 21
Ljubljana - Sta uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško prestopila Rubikon, ker kljub izrecni zahtevi NLB z dnevnega reda ponedeljkove skupščine nista umaknila predloga za preoblikovanje v pogodbeni koncem? V NLB neuradno ne izključujejo možnosti, da konec marca Laščanom zaradi očitne kršitve zavez iz kreditnih pogodb ne bodo podaljšali posojil, kar bi Laško pripeljalo na rob insolvenčnih postopkov. Več bo znano v prihodnjih tednih, ko bodo poskušali od uprave Pivovarne Laško najprej izposlovati pisno zaščito pred izčrpavanjem Pivovarne Union, z delnicami katere je zavarovana večina posojil Laškega pri naši največji banki.
Kot je znano, NLB kot največja upnica Pivovarne Laško že ves čas nasprotuje preoblikovanju Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncem. NLB želi namreč ohraniti sedanjo raven samostojnosti odvisnih družb pri odločanju o vprašanjih, povezanih s financami in komercialo. Z uvedbo pogodbenega koncema bo namreč Laško prosto razpolagalo z denarnim tokom Uniona in Radenske, kar zmanjšuje njuno vrednost. Po določilih pogodbe lahko Laško daje navodila odvisnim družbam, ki so zanje škodljiva, če to koristi Laškemu. V NLB pa svojega položaja ne želijo poslabšati, saj je ves čas možen tudi scenarij, po katerem bi zasegli Union in se poplačali z njegovo prodajo. Drugi problem za NLB predstavlja to, da je koncernsko pogodbo mogoče prekiniti šele ob koncu poslovnega leta pod pogojem, da je prekinitev pogodbe napovedana pol leta prej. Povedano drugače; tudi če bi NLB dosegla, da Laščani odstopijo od pogodbenega koncema, bo ta veljal še do konca leta.
Kršitev kreditnih pogodb
Brez rezervnega načrta
Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Selišnik Urška Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 02. 2012 Stran: 4
Lastniki pivovarne Laško znova zavrnili dokapitalizacijo ter potrdili pogodbeni koncem, zaradi katerega grozi NLB
Čeprav je na oko izkupiček ponedeljkove skupščine delničarjev Pivovarne Laško precej dober - delničarji so namreč potrdili veliko večino predlaganih sklepov - je priokus v upravi ponovno precej grenak. Lastniki namreč kljub opozorilom o finančni izčrpanosti pivovarne vnovič niso potrdili predlagane dokapitalizacije, NLB pa je zaradi potrjenega preoblikovanje Skupine Laško v pogodbeni koncem zagrozila, da lahko odpokliče kredite.
Kot je po skupščini povedal generalni direktor PL Dušan Zorko, zaradi ustanovljenega koncema in grožnje banke nimajo rezervnega načrta. »Prepričan sem, da bodo v NLB o svoji napovedi ponovno premislili,« je dodal Zorko. V največji državni banki, ki je hkrati tudi največja upnica in lastnica PL, zaradi odločbe AUKN (podobno kot Banka Celje) niso smeh glasovati. Vendar so pred začetkom upravo PL obvestili, da bi oblikovanje pogodbenega koncerna med PL kot obvladujočo ter Pivovarno Union in Radensko kot odvisnima družbama, pomenilo kršitev kreditnih pogodb, ki zapadejo v plačilo konec marca. Kot so zagrozili v NLB, si zaradi oblikovanja koncema pridržujejo pravico, da odpokličejo kredite, ki so v PL. Pred glasovanjem je Zorko vseeno delničarje pozval, naj v tretje le podprejo oblikovanje koncema, saj bodo le tako lahko v upravi enotno usmerjali vire in svoje blago.
Prodajalci tehtajo položaj, negotova vloga NLB
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2012 Stran: 10
Mercator Ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala
LJUBLJANA - Po seriji odločitev v pristojnih organih Skupine Laško in obeh državnih bank so člani konzorcija prodajalcev Mercatorja včeraj strnili vtise. Za večino so bile nove pravne dileme v zvezi s konzorcijsko pogodbo (zlasti o odškodninah) in negotovo sodelovanje NLB pri prodaji.
Neuradno smo izvedeli, da na sestanku, ki ga je vodil svetovalec konzorcija ING, ni bilo prelomnih odločitev. Postavili pa so si pomembno vsebinsko vprašanje, ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala. Vloga banke je po zadnjih dogodkih negotova, državna AUKN pa poziva proti prodaji. Ker prodajalcem ob odsotnosti NLB najverjetneje ne bi uspelo oblikovati večinskega prodajnega paketa, so akterji včeraj menda preigravali tudi možnost, da k prodaji povabijo druge delničarje; na primer banko Unicredit, ki je približno osemodstotna lastnica Mercatorja, vendar ne sodeluje v konzorciju.
