NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 03. 2013 Stran: 9

Zavarovalnica Triglav

Država je včeraj ostala brez glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, delničarji pa se že intenzivno pripravljajo na sklic izredne skupščine, na kateri bi spremenili bodočo sestavo nadzornega sveta, saj bodo v nasprotnem primeru v njej le kadri blizu SDS in NSi.

Mali delničarji bodo predvidoma že jutri uresničili napoved in na Zavarovalnico Triglav poslali zahtevo za sklic izredne skupščine, na kateri bodo delničarji znova odločali o imenovanju novih članov nadzornega sveta. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je namreč včeraj naposled končala več kot leto dni trajajoč postopek in državi zaradi kršitve zakona o prevzemih vzela glasovalne pravice za njen 64-odstotni delež.

»Trenutno so se naši zahtevi za sklic skupščine pridružili delničarji, ki imajo v lasti okoli tri odstotke delnic,« nam je povedal predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič, ki pričakuje, da mu bo uspelo zbrati še preostala dva odstotka delnic (za sklic izredne skupščine je potrebnih pet odstotkov delnic). Ali bo izbrancem SDS in NSi uspelo zasesti stolčke v nadzornem svetu Triglava, ki jim jih je sredi februarja pomagal izboriti tudi osebni odvetnik premierja Janeza Janše Franci Matoz, bo v veliki meri odvisno od predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca. Po prejemu zahteve malih delničarjev bo imel Rakovec na voljo zakonsko določenih 30 dni za sklic skupščine, vendar pa mali delničarji pričakujejo, da bo to nalogo opravil bistveno hitreje. »Upam, da bo uprava Triglava ravnala odgovorno in bo skupščino sklicala takoj po prejemu zahteve,« nam je povedal Stankovič, ki je Rakovca že pozval, naj pripozna njihov tožbeni zahtevek (mali delničarji zadnjo skupščino izpodbijajo tudi prek sodišča) in takoj skliče novo skupščino.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2013 Stran: 9

Pred skupščino Šest kandidatov za nadzornike - Najnovejši predlog pisan na kožo Dariju Južni

Ljubljana - Če do 4. aprila ne bo oblikovana nova vlada, se postavlja vprašanje, ali bo novomeškemu mogotcu Dariju južni uspelo podvojiti svoj vpliv v nadzornem svetu Petrola.

Petrol je včeraj objavil sklic skupščine, ki bo 4. aprila. Glavna točka je imenovanje novih nadzornikov, ki bodo prihodnja štiri leta bedeli nad upravo Tomaža Berločnika. Za ta, vroče želeni položaj, je menda kandidiralo kar 55 kandidatov, skozi kadrovsko sito jih je »padlo« šest; to so Jože Kaligaro, Irena Prijovič, Vinko Malavašič, Tomaž Kuntarič, Marko Simoneti in Mladen Kaliterna.

Iz predlagane sestave NS je mogoče razumeti, da karte v Petrolu še niso razdeljene in da bi se dokončno lahko premešale šele na sami skupščini; bolj kot državi, ki je prek Kada in Soda skoraj tretjinska lastnica Petrola, je najnovejši predlog namreč pisan na kožo Dariju Južni, ki prek svojih družb (Vizija) obvladuje približno desetino naftnega trgovca. Kar dva od predlaganih kandidatov sta povezana z družbami, ki jih obvladuje Južna; to sta član uprave Perspektive Mladen Kalitema in Vinko Malavašič iz Hidrotehnika. Od starih nadzornikov sta med predlaganimi kandidati Irena Prijovič (generalna sekretarka Združenja nadzornikov) in aktualni predsednik NS Petrola Tomaž Kuntarič (pred kratkim razrešen s funkcije direktorja Soda). Staro ime je tudi Jože Kaligaro, finančni strokovnjak, nesojeni nadzornik Zavarovalnice Triglav in že nekaj let zunanji član revizijske komisije Petrola. Kaligaro je bil do predlani svetovalec uprave Gorenja, tej je v preteklosti svetoval tudi Tomaž Kuntarič. Med predlaganimi je tudi nekdanji predsednik NS NLB in do julija aktualni nadzornik Luke Koper Marko Simoneti.

Medij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23.02.2013

Komisija za preprečevanje korupcije bo preučila, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka preiskave suma korupcije v NLB.

Zadnje dogajanje okoli NLB bi lahko pod drobnogled vzela tudi komisija za preprečevanje korupcije. Da obstaja več vzrokov, ki bi lahko dvignili potencialen sum korupcije delovanja nadzornega sveta banke, je na septembrski seji nadzornega sveta NLB opozoril zdaj že nekdanji član Miran Pleterski. Kot razkriva nedavno objavljen zapisnik seje, je očitno prišlo do nesoglasij med Pleterskim in članom nadzornega sveta Stephanom Wilckejem, in sicer zaradi različnih pogledov na korporativno upravljanje banke ter različnega razumevanja razmerij med nadzornim svetom in njegovimi komisijami. Wilcke se je zaradi opozoril Pleterskega, kot je dejal, počutil osebno prizadetega, Pleterski pa je kmalu potem s položaja odstopil. Uradno iz osebnih razlogov, neuradno pa menda prav zaradi domnevno spornih dejanj nadzornega sveta NLB. Poročali smo tudi o povezavi med predsednikom uprave NLB Jankom Medjo in kadrovsko agencijo Korn Ferry International (KFI), ki ga je najprej, sicer z opozorilom, da za to nima mandata, ocenila kot idealnega kandidata za vrh NLB, nato pa z banko, ki jo je že vodil Medja, sklenila pogodbo o sodelovanju. S podpisom te je soglašal nadzorni svet, a končno plačilo je po naših informacijah odvisno od provizij po posameznem sklenjenem poslu, te pa zdaj agenciji odreja prav Medja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 02. 2013  Stran: 8

NLB Letos nova dokapitalizacija in nova izguba

NLB je lani ustvarila rekordno, 305 milijonov evrov težko čisto izgubo. Banka, ki bo letos pristala v več kot 90-odstotni lasti države, bo potrebovala okoli 400 milijonov evrov visoko dokapitalizacije Dobička letos predvidoma še ne bo.

Četrto leto zapored je NLB končala z izgubo, lani z rekordno več kot 300-milijonsko, medtem ko je izguba skupine NLB po davkih lani dosegla 273,5 milijona evrov. Izguba matične banke se je v primerjavi z letom prej povečala za 71,1 milijona evrov, levji delež pa so k slabemu rezultatu prispevali stroški oslabitev in rezervacij, ki so znašali 614,3 milijona evrov. Več kot polovico oslabitev, natančneje 373,9 milijona evrov, je vodstvo NLB opravilo v zadnjem četrtletju.

Nova uprava banke pod vodstvom Janka Medje je mandat oktobra lani tako kot tri leta pred njo uprava Boža Jašoviča začela z visokimi oslabitvami in posledično visoko izgubo, kar je tudi sicer pogosta praksa ob menjavi vodstev. Se pa vozi nova uprava v nekoliko boljših avtomobilih kot njeni predhodniki, o čemer smo obširno poročali, a Medja o bonitetah uprave na včerajšnji novinarski konferenci banke ni želel govoriti. Je pa pojasnil, da dobičkonosnega poslovanja skupine NLB letos še ne pričakuje, medtem ko naj bi leta 2014 banka po spremembah, ki jih načrtujejo, po prestrukturiranju banke s poudarkom na preoblikovanju procesov in povečevanju stroškovne učinkovitosti, že delovala s polnimi pljuči.

V letu dni 800 milijonov za dokapitalizacijo

Dvoma o nacionalizaciji NLB ni več. Kot smo napovedali, je banka izpolnila pogoj za konverzijo Co Co obveznic, ki jih je v zameno za 320 milijonov evrov visoko posojilo prejela država, v redne delnice. Količnik temeljnega kapitala banke brez upoštevanja sredstev od Co Co obveznic se ni znižal zgolj pod mejo sedmih odstotkov, ki velja za sprožilec pretvorbe, ampak celo pod šest odstotkov. Čeprav so predstavniki vlade vse od lanskoletne odobritve posojila zagotavljali, da gre zgolj za enoletno posojilo, ki naj bi ga banka do konca prve polovice letošnjega leta vrnila, je zdaj že jasno, da ga ne bo, proračunski primanjkljaj pa bo za 320 milijonov evrov višji. Po pretvorbi Co Co obveznic v delnice in po opravljenem nakupu 22-odstotnega deleža belgijske KBC, dogovorjenem tik pred koncem minulega leta, ki ga mora potrditi še Agencija za varstvo konkurence, se bo delež države v NLB povečal na čez 90 odstotkov. Država bo morala posledično na morebitno zahtevo malih delničarjev odkupiti tudi preostali delež.

Očitno pa to ne bo edini strošek države, saj bo ta morala banko znova dokapitalizirati. Količnik najbolj kakovostnega kapitala skupine NLB (Core Tier 1) je konec leta znašal 8,7 odstotka, medtem ko evropski bančni regulator zahteva devetodstotnega. Banko je treba dokapitalizirati čim prej, so prepričani v nadzornem svetu in upravi banke, prvi mož NLB Medja pa pričakuje podobno časovnico kot ob lanskoletni dokapitalizaciji, ki je bila izvedena ob polovici leta.

Spomnimo, da so nadzorniki banke že po lanskoletni junijski dokapitalizaciji v višini 382 milijonov evrov predlagali novo dokapitalizacijo v višini 375 milijonov evrov, a so predstavniki države na decembrski skupščini to možnost zavrnili. Po takratnih pojasnilih ministrstva za finance Janeza Šušteršiča je država ocenila, da dokapitalizacija »še« ni potrebna, poleg tega naj bi prej prenesli slabe terjatve NLB na novoustanovljeno slabo banko. Če bo dokapitalizacija dejansko izvedena do sredine letošnjega leta - glede na zahteve revizorjev in regulatorjev bo potrebnih okoli 400 milijonov evrov - in če bo sredstva morala zagotoviti država, bo ta skupaj s Kadom in Sodom, ki sta morala lani za dokapitalizacijo NLB nameniti okoli 62 milijonov evrov, v samo dobrem letu dni banki namenila nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Kasneje banka menda ne bo več potrebovala pomoči.

Slaba banka NLB bo upravljala dve milijardi

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 02. 2013 Stran: 9

Nacionalizacija Bo država izplačala manjšinske delničarje NLB? Katja Svensek Delež države v NLB se bo po pretvorbi pogojno spremenljivih Co Co obveznic v prihodnjih tednih predvidoma zvišal na več kot 90 odstotkov. Mali delničarji banke bi lahko posledično od države zahtevali, da preostali delež od njih odkupi.

V naslednjih dneh bo Nova Ljubljanska banka (NLB) objavila poslovne rezultate v minulem letu in pričakovati je, da se bo količnik temeljnega kapitala banke zaradi visokih stroškov slabitev in posledične izgube banke znižal pod mejo, določeno za pretvorbo pogojno zamenljivih Co Co obveznic v redne delnice banke. Do pretvorbe obveznic bo po naših informacijah prišlo v roku meseca dni, s tem pa se bo delež države, ki je Co Co obveznice prejela v zameno za 320 milijonov evrov visoko posojilo, povečal na več kot 90 odstotkov. Za višino omenjenega posojila se bo povečal tudi proračunski primanjkljaj. Danes se bo sicer sestal nadzorni svet NLB, o čem bodo razpravljali, pa ni znano.

»Delničarje zanima izstop iz lastništva NLB«

Spomnimo, da je država delež v NLB že občutno povečala konec minulega leta, ko je od belgijske KBC po ceni en evro za delnico odkupila njen 22-odstotni delež NLB. Zanj je plačala nekaj manj kot 2,8 milijona evrov, delež države v NLB pa se je posledično zvišal na okoli 86 odstotkov. Transakcija sicer še ni zaključena, saj čakajo na mnenje urada za varstvo konkurence. Ob tem velja omeniti, da je vlada v minuli teden sprejeti klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH) navedla, da znaša delež države v NLB le 49,21 odstotka. Upoštevala je torej zgolj delež države in Slovenske odškodninske družbe (Sod), ne pa tudi Kapitalske družbe (Kad), kije po zakonu o SDH samostojna pravna oseba, in ne deleža, ki ga je država odkupila od KBC. Država sicer načrtuje, da bo delež v NLB znižala na 25 odstotkov plus eno delnico, a vse kaže, da bo pred tem v lastništvu banke presegla 90 odstotkov.

V skladu z zakonom o gospodarskih družbah bi država tako postala glavni delničar, kar ji na eni strani omogoča iztisnitev malih delničarjev, po drugi strani pa ji nalaga, da mora, če tako zahteva eden ali več malih delničarjev, tem v roku enega meseca »ponuditi primerno denarno nadomestilo za odkup vseh preostalih delnic«.

Po konverziji Co Co obveznic v redne delnice NLB z glasovalno pravico, s čimer bo država pridobila več kot 90- odstotni delež v banki, bo lahko država iztisnila male delničarje, možno pa je tudi, da bo kateri od njih sam zahteval izstop, pojasnjuje predsednik društva malih delničarjev Rajko Stankovič. »Menim, da je ta scenarij zelo verjeten in da obstaja med malimi delničarji zanimanje za izstop iz lastništva NLB. Organiziranega trga za delnice banke namreč ni in večina jih upa, da bi z iztisnitvijo ali izstopom dobili več kot na sivem trgu,« je povedal Stankovič. Ta je spomnil, da so nekateri delnice NLB kupovali tudi po 337 evrov, kar zdaj sicer ni realno pričakovati, a kljub temu naj bi med malimi delničarji vladalo prepričanje, da NLB ni v tako slabem stanju, kot se ga prikazuje. Ceno oziroma primerno nadomestilo za izgubo lastništva bi sicer določila država na podlagi cenitve in po pregledu revizorjev, s to pa se lahko mali delničarji strinjajo ali ne. Če se s ceno ne strinjajo, lahko predlagajo, da primerno odpravnino določi sodišče. »Za manjšinske deleže diskonta ni, cena pa mora biti višja od morebitne likvidacijske cene,« še pojasnjuje Stankovič.

V skladu z zadnjimi spremembami zakona o bančništvu državi v primeru konverzije Co Co obveznic v redne delnice sicer ne bo potrebno objaviti prevzemne ponudbe, saj so z novelo zakona o bančništvu uvedli izjemo od zakona o prevzemih, a v zakon o gospodarskih družbah, ki ureja obravnavo manjšinskih delničarjev, niso posegli.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 02. 2013 Stran: 8

Z državo povezane družbe na današnji skupščini Zavarovalnice Triglav bi lahko ostale brez glasovalnih pravic, kar manjšim delničarjem po Telekomu spet odpira pot do nadzornega sveta

Na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) smo naslovili vprašanje, ali nameravajo še pred današnjo skupščino delničarjev odvzeti z državo povezanim osebam glasovalne pravice zaradi domnevne kršitve prevzemne zakonodaje. Namreč, že 19. januarja 2010 je državna Luka Koper dokupila 500 delnic Zavarovalnice Triglav, s čimer so (Zpiz, SOD, Hit, Eles, Luka Koper, DSU, Nova KBM, Telekom Slovenije) kot približno 65-odstotne lastnice največje slovenske zavarovalnice in z državo povezane osebe preseg(a)le 33-odstotni prevzemni prag. Ne nazadnje bo na današnji skupščini Triglava glavna točka zamenjava nadzornikov, saj 7. aprila šestim predstavnikom kapitala poteče mandat. Jovan Lukovac in Gregor Kastelic naj bi še naprej ostala nadzornika Triglava, po predlogu nekdanjega AUKN, ki je tudi zahteval sklic skupščine, naj bi se jim pridružili še Janez Bencina, nedavno za kratek čas prvi mož AUKN, dr. Mihael Perman, nekdanji prvi mož Agencije za zavarovalni nadzor, Marjan Mohorko, v ormoški Carreri Optvl vodja kontrolinga, in Blaž Šlemic, v banki DBS direktor poslovanja s pravnimi osebami.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 02. 2013 Stran: 23

Na prioritetnem seznamu za prodajo so Telekom Slovenije Petrol, Zavarovalnica Triglav, Helios in Adria Airways

V dneh, ko razpada slovenska vlada in je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) z državo povezanim družbam v mnogih slovenskih podjetjih zaradi domnevne kršitve prevzemne zakonodaje odvzela glasovalne pravice in na skupščinah delničarjev (tudi pri menjavah nadzornikov) glavno besedo dobivajo mali delničarji, je finančno ministrstvo (tega začasno po odhodu ministra Janeza Šušteršiča vodi kar sam premier Janez Janša) nedavno objavilo klasifikacijo naloži Slovenskega državnega holdinga (SDH). Ob razvrstitvi posameznih naložb med ti. strateške, pomembne in portfeljske naložbe - kar je načeloma dobro, ker se ve, kako pomembna je posamezna naložba za državo -, preseneča hitenje s prodajnimi postopki za določena podjetja.

Tako naj bi se že do začetka maja začeli prodajni postopki bodisi v obliki javnih ponudb, javnih dražb, javnega zbiranja ponudb ali ponudbe delnic javnosti v vsaj treh družbah, v katerih ima država pomemben lastniški delež. Ali je hitenje povezano s slabim stanjem v državnem proračunu ali s hotenjem po znižanju državnega dolga, kar bi posledično znižalo tudi znesek za plačilo teh posojilnih obresti s strani države, ni znano. Vsekakor pa se zdi v obdobju, ko se napoveduje glasovanje o nezaupnici vladi, oblikovanje ti. projektne vlade in pa možnost predčasnih državnozborskih volitev, takšno početje kot Sizifovo delo. Je pa v oči zbodla beseda transparentnost, katera naj bi vladajoče vodila pri prodaji omenjenih naložb in za katero v prid vseh državljanov upamo, da jo bodo tudi res upoštevali.

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 02. 2013 Stran: 6

V javnost so prišli tajni dokumenti Banke Slovenije in NLB, ki natančno razkrivajo, komu in kako so državne banke posojale denar. Večina kreditovje bila odobrenih prav v obdobju, ki ga bo parlamentarna preiskava izpustila

Prek revije Reporter sta v sklopu polemik o slabi banki v javnost prišla tajno poročilo Banke Slovenije o razmerah v našem bančnem sistemu in izsledki skrbnega pregleda NLB, ki ga je za slednjo opravila družba European Resolution Capital Partners (ERC). Oba dokumenta dopolnjujeta očitke o pretirani in mestoma sumljivi velikodušnosti državnih bančnikov, vseeno pa bo pomemben del spornih poslov, ki ju opisujeta, izvzet iz preiskave novoimenovane parlamentarne komisije.

Na vrhu seznamov največjih in najbolj problematičnih dolžnikov bank NLB, NKBM in Abanka ni večjih presenečenj; prevladujejo podjetja, ki so javnosti znana že iz prejšnjih medijskih poročanj in stečajnih razkritij. Največji dolžnik NLB je SCT, do katerega ima banka nad 187 milijonov evrov terjatev, NKBM je največ, dobrih 49 milijonov evrov, posodila družbi Primorje (še 100 milijonov so dobili pri NLB), na prvem mestu med dolžniki Abanke pa je cerkveni Zvon Ena, ki ji dolguje nad 56 milijonov. Na splošno med najslabšimi komitenti prevladujejo gradbinci, poleg Primorja in SCT še Vegrad, Energoplan, Kraški zidar in mariborski Konstruktor.

Za več kot tri milijarde slabih terjatev

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 02. 2013 Stran: 8

Ker vladi ni uspelo preklicati današnje skupščine Telekoma Slovenije, bo po menjavi nadzornikov verjetno za daljši čas izgubila politični vpliv v družbi.

Sestava novega nadzornega sveta Telekoma Slovenije bo po vsej verjetnosti povsem drugačna od tiste, ki si jo je zamislila vlada Janeza Janše. Kljub njenemu velikemu prizadevanju in pravno vprašljivih manevrih ji do včeraj ni uspelo preklicati ali prestaviti za danes napovedane skupščine. Tako bo odločitev o tem, kdo bo sedel v nadzornem svetu družbe, najverjetneje v rokah največjih posamičnih malih delničarjev oziroma oblikovanih lastniških blokov.

Čeprav se je predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič na neki način uklonil pritisku rumeno-modro obarvanega nadzornega sveta Soda in včeraj popoldne na Telekom poslal predlog (!) za preklic skupščine, je na koncu obveljalo pojasnilo Telekoma oziroma njegovih pravnih služb. »Predlog upravi s strani Soda, ki ga podaja zgolj na podlagi lastništva 4,25 odstotka delnic Telekoma, ni umik zahteve za sklic skupščine, ki ga je podal delničar Republika Slovenija s 62,54 odstotka osnovnega kapitala družbe. To pomeni, da uprava na podlagi takšnega predloga ne more preklicati skupščine oziroma bi bil takšen preklic brez pravnega učinka,« so iz Telekoma sporočili včeraj pozno zvečer.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 01. 2013 Stran: 8

Sava

Predsednik uprave Factor banke Ciril Dragonja očitno ne bo več čakal, kdaj bo Sava od njih za sedem milijonov evrov odkupila 26.700 delnic NLB. Za prihodnji teden je banka sklicala dražbo, na kateri bo skušala prodati delnice NLB, hkrati pa tudi dva odstotka delnic Gorenjske banke, ki jih je pri njej že pred leti zastavila Sava.

V Savi pod vodstvom Mateja Narata so pojasnili, da pri napovedani dražbi delnic NLB ne gre za njihove posojilne obveznosti do Factor banke, ampak za opcijsko pogodbo, ki jo je z banko sklenila že nekdanja uprava Save z Janezom Bohoričem na čelu. V Dnevniku smo razkrili, daje bil prvotni lastnik delnic Merkur, ki jih je nato po visoki ceni prodal gostinski družbi Vital in s tem prišel do sedmih milijonov evrov likvidnih sredstev. Posel je vzel pod drobnogled tudi ATVP, saj je obstajal sum, daje država z nakupom prekršila zakon o prevzemih (Vital je prek Taluma v večinski državni lasti). Že dan po našem razkritju je Vital delnice NLB prodal naprej Factor banki. Ta je imela s Savo sklenjeno opcijsko pogodbo, po kateri bi morala slednja konec leta 2012 odkupiti paket delnic.