Telekom Slovenije
Država je v NKBM ostala brez glasovalnih pravic
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2012 Stran: 9
Agencija za trg vrednostnih papirjevje odvzela glasovalne pravice državi in šestim družbam v njeni (delni) lasti, dokler ne dajo prevzemne ponudbe za delnice NKBM ali ne znižajo lastniškega deleža pod prevzemni prag
Če bo do konca leta sklicana še ena skupščina NKBM, kar je glede na sklepe junijske skupščine o nujnosti dokapitalizacije banke zelo verjetno, potem najverjetneje država in z njo povezane družbe, ki so ob lanski spomladanski dokapitalizaciji banke po dogovoru z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) kupile delnice banke, na tej skupščini ne bodo imele glasovalne pravice. Včeraj so iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč sporočili, da je ta odvzela glasovalne pravice v NKBM sedmim družbam.
ATVP je zaradi kršitve določb Zakona o prevzemih v NKBM prepovedala uresničevati glasovalne pravice Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), Pošti Slovenije, družbi GEN, Kadu, Sodu, Elesu in Aerodromu Ljubljana. "Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic začne veljati z dnem dokončnosti te odločbe in velja, dokler navedene družbe ne dajo prevzemne ponudbe za delnice NKBM ali dokler ne znižajo lastniškega deleža v ciljni družbi, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale. Hkrati je ATVP ustavila postopek ugotavljanja usklajenega delovanja ter doseganja prevzemnega praga v NKBM zoper Inštitut za novejšo zgodovino, ker ni ugotovila kršitev," so zapisali v sporočilu, ki so ga poslali iz ATVP.
Kje so danes krivci za izgube v državnih podjetjih
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 08. 2012 Stran: 5
Nekdanja uprava Telekoma Slovenije je družbo oškodovala za okoli 13 milijonov evrov, so prepričani na komisiji za preprečevanje korupcije. Zdaj je nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj direktor razvojnega centra, njegov nekdanji prvi nadzornik Žiga Turk, ki sicer poudarja, da v času, ko naj bi bili sporni posli narejeni, ni bil več prvi nadzornik, pa je zdaj superminister. Preverili smo, kaj delajo nekdanji šefi in nadzorniki tistih državnih družb, ki so bile oškodovane ali so sklepale izgubarske posle.
Medtem ko organi pregonaodkrivajo nepravilnosti po posameznih poslih, na katere smo mediji opozarjali že leta, smo pogledali, kaj delajo tisti, katerih odgovornost za vodenje družb je po zakonu o gospodarskih družbah jasna. Zakon pravi, da poslovodstvo, to sta praviloma uprava in nadzorni svet, za nepravilnosti pri poslovanju odgovarja tudi z osebnim premoženjem. Razen še nepravnomočne sodbe v aferi Čista lopata, v kateri so bili zaradi dogovarjanja o gradnji letališkega stolpa na zaporno in denarno kazen obtoženi nekdanji šefi SCT, Primorja in Vegrada - Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak -, ter nekaj začetih sodnih in kriminalističnih postopkovza to, daje velik del slovenskega gospodarstva na kolenih, ni odgovarjal noben menedžer. Kaj delajo tisti, ki so bili šefi državnih družb?
TELEKOM SLOVENIJE
V Abanki Vipa začeli dokapitalizacijo
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 08. 2012 Stran: 7
Triglav pri dokapitalizaciji omejuje prevzemna zakonodaja
Ljubljana - Tri mesece po tem, ko so delničarji Abanke Vipa potrdili dokapitalizacijo, je uprava pod vodstvom Jožeta Leniča včeraj le začela s prodajo novih delnic. Obstoječi delničarji bodo nove delnice po ceni sedem evrov za delnico lahko vplačevali do 3. septembra, nato pa bodo imeli teden dni časa za vplačilo tudi morebitni zunanji vlagatelji.
Poleg Zavarovalnice Triglav bosta pri načrtovani 50-milijonski dokapitalizaciji po za zdaj še neuradnih informacijah sodelovala tudi Gorenjska banka in Triglav Skladi, medtem ko večina preostalih lastnikov te možnosti zaradi finančnih težav ne bo mogla izkoristiti. Čeprav si v Savi prizadevajo, da bi vplačali četrtino delnic in tako preprečili, da bi se jim lastniški delež prepolovil, jim namreč še vedno ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije. Delnic gotovo ne bosta mogla vplačati holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, ki sta že končala v stečaju, ter Daimond, Vipa in Vipa Holding, ki imajo skupaj v lasti desetino banke. Kdo bo zagotovil sveža sredstva banki namesto teh lastnikov, za zdaj ni znano, vse več pa je znakov, da bo pretežni del bremena morala nase prevzeti Zavarovalnica Triglav.
Kdo bo plačal sedem evrov za delnico Abanke, ki je na borzi štiri evre?
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 21. 08. 2012 Stran: 13
Abanka, ki ima dobrih osem odstotkov slovenskega bančnega trga, danes začenja prodajo dokapitalizacijskih delnic. Koliko od 50 milijonov evrov ji bo uspelo zbrati, je odvisno predvsem od politične volje oziroma največje lastnice, to je Zavarovalnice Triglav, saj mnogi preostali lastniki nimajo niti za kruh, priznavajo neuradno. Ta dokapitalizacija Abanke, ki posluje z izgubo, ne bo rešila.
Zavarovalnica Triglav ima kot največja, 25,6-odstotna lastnica Abanke, vprihodnjih 14 dneh predkupno pravico za 12,8 milijona evrov dokapitalizacijskih delnic, vzajemni sklad Triglav Steber 1 pa še za 3,7 milijona. Koliko bo zavarovalnica vplačala (zlasti v drugem krogu prodaje), utegne biti znano prihodnji teden, ko bo predvidoma zasedal nadzorni svet. Druga največja lastnica Abanke, kranjska Sava, novih delnic gotovo ne bo vplačala - zaradi tega se ji bo delež morebiti zmanjšal za polovico -, prav tako jih ne bo denimo državna Slovenska odškodninska družba, v Gorenjski banki o vplačilu še molčijo. Jasno je že, da bo večina dokapitalizacijskih delnic ostala za drugi, odprti krog prodaje vprvi polovici septembra.
Za male vlagatelje cenejši nakup na borzi
Kdo je lahko in kdo ne sme biti v upravi ali nadzornem svetu družb
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Dakić Lana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 01. 08. 2012 Stran: 8
Pravkar je potekal razpis za upravo Darsa. Jesen bodo najverjetneje zaznamovale nove skupščine in zamenjave nadzornikov ter uprav v državnih družbah. Kako kadrovati, da bodo podjetja vodili in nadzorovali ljudje, ki bodo delali v dobro družbe in vseh njenih lastnikov? Denimo: je nadzornik lahko brat predsednika uprave ali prek svojega podjetja (potencialni) svetovalec ali dobavitelj tej družbi? Načeloma ne.
V zadnjem letu smo že bili priča spornim kadrovanjem ali vsaj njihovim poskusom. Lobirali so za novega predsednika uprave Telekoma Rudolfa Skobeta, vlada je kadrovala podpredsednico SLS Olgo Franca v nadzorni svet (NS) Luke Koper, torej družbe, ki jo toži. Nekdanji šef JAPTI Peter Ješovnik, ki so mu očitali izogibanje javnemu naročanju, je postal šef AUKN. Razburkano je tudi drugje po Evropi - neprofitna skupina Corporate Europe Observatory, ki se ukvarja z razkrivanjem vpliva korporacij na politiko EU, je predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija obtožila konflikta interesov, saj da je član bančne lobistične skupine.
Še zadnji velik biznis stare Telekomove garniture
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Dakić Lana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 07. 2012 Stran: 4
Alternativni mobilni operaterji so besni: Telekom ima spet prednost pri novih naložbah, saj bo imel frekvence za stara omrežja zastonj!
Nadzorniki večinsko državnega Telekoma Slovenije (TS) bodo predvidoma jutri razpravljali o - neuradno - skoraj sto milijonov evrov vredni naložbi v tehnologijo LTE (long term evolution). Zakaj projekt porivata naprej sedanja uprava in nadzorni svet, če pa naj bi jih konec poletja ali v začetku jeseni zamenjali?
Na Telekomu pravijo: »V podjetju se razvojne odločitve ne sprejemajo glede nato, kdo je predsednik uprave. Razvoj poteka po načrtih, predvsem pa se prilagajamo razmeram na visoko konkurenčnem trgu in potrebam uporabnikov.« Na vprašanje, kdaj ga ► Bo zadnji posel Tomaža Berginca pred odhodom s položaja prvega nadzornika Telekoma Slovenije več deset milijonov evrov vreden projekt LTE? bodo obravnavali nadzorniki, ne odgovarjajo: »Tako pomembni načrti so naša poslovna skrivnost.« Preverili pa smo, kaj vse bi lahko bilo sporno pri odločanju o naložbi v LTE-tehnologijo.
1. Cena TS naj bi v LTE vložil okoli sto milijonov evrov, o tem pa naj bi nadzorniki odločali jutri. Prvi nadzornik Tomaž Berginc trdi: »O LTE ne bomo odločali na naslednji seji. Vaše številke so popolnoma zgrešene.« Na TS o ceni molčijo, so pa na preizkus povabili štiri proizvajalce, trije so se odzvali. LTE omogoča večje hitrosti prenosa podatkov, a je potreben velik vložek v bazne postaje in centrale. LTE je še precej na začetku, čez nekaj let bo oprema cenejša. Zato je vprašanje, ah je ekonomsko upravičeno, da TS s to naložbo hiti. Kaj pa pravijo pri njihovih prvih mobilnih tekmecih, torej pri Simobilu? »Najnovejša tehnologija ni vedno tudi najbolj relevantna za uporabnike. Ko se pojavijo potrebe in na drugi strani tudi naprave, ki omogočajo zadovoljevanje teh potreb, takrat je pravi čas tudi za nadgradnjo oziroma uvedbo tehnologij,« pravi Johannes Nabecker iz Simobila in dodaja, da njihovo omrežje že deluje na tehnologiji, kije »predpripravljena za 4. generacijo mobilnih komunikacij«.
Vlada želi še dodatno zvezati roke AUKN
Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 06. 2012 Stran: 9
Pred skupščinami ji je prepovedala glasovanje o nasprotnih predlogih
Ljubljana - Vse kaže, da se je vlada Janeza Janše v spopadu z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kije v zadnjih tednih blokirala več njenih predlogov za imenovanja v nadzorne svete družb v lasti države, odločila spremeniti taktiko.
Potem ko agencija na več skupščinah na dnevne rede ni želela uvrstiti predlogov vlade za imenovanje novih nadzornikov (ti so po oceni agencije v nasprotju z zakonom o upravljanju kapitalskih naložb), bo vlada to očitno skušala doseči z več novimi »orodji«. V predlogu za glasovanje na skupščinah Elektra Maribor in Elektra Gorenjska, ki gaj e sprej ela v sredo, je namreč vlada AUKN eksplicitno prepovedala tako vlaganje lastnih predlogov kot glasovanj e o novih in nasprotnih predlogih, ki bi jih na sami skupščini vložili mali delničarji obeh podjetij.
Poleg tega, daje s tem agenciji, ki se je glasovanj o nasprotnih predlogih na več skupščinah do zdaj vzdržala, dodatno zmanjšala manevrski prostor pri upravljanju državnih naložb, je vrata v morebitne kadrovske prevzeme nadzornih svetov na stežaj odprla malim delničarjem. Tako v Elektru Maribor kot v Elektru Gorenjska agenciji namreč ni dala soglasja za izglasovanje razrešnice upravi in nadzornikom, s čimer je postavila temelje za njihov odpoklic. Obe družbi vodita člana oziroma simpatizerja SD: Boris Sovič (Elektro Maribor) in Bojan Luskovec (Elektro Gorenjska).
Na Telekomu se je spor med vlado in AUKN poglobil
Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš,A. V. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 06. 2012 Stran: 3
Skupščina delničarjev Brez sprememb v nadzornem svetu - Dividenda je sedem evrov - Vloženi dve odškodninski tožbi proti bivši upravi
Ljubljana - Delničarji Telekoma Slovenije bodo dobili dividende v višini sedem evrov, poslovanje družbe pa še naprej nadzorujejo isti člani. So pa odvetniki iz družbe Nič proti članom nekdanje uprave Telekoma Slovenije prejšnji teden vložili še dve odškodninski tožbi v skupni vrednosti 55,5 milijona evrov.
V težko pričakovanem spopadu med vlado, ki je predlagala zamenjavo nadzornikov, in Agencijo za kapitalske naložbe (AUKN), ki je s tovrstno zahtevo najprej razširila dnevni red skupščine, nato pa točko umaknila, vlada (za zdaj še) ni zmagala. Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je po seji vlade napovedal, da naj bi skupščino pro bono, brezplačno, če mu bo to le dopuščeno, vodil Franci Matoz. Pri tem Černač ni videl nobenega navzkrižja interesov. Od predsedujočega naj bi bilo tudi po razlagi AUKN odvisno, ali bodo delničarji v resnici glasovali o zamenjavi nadzornikov. Zvonko Černač je po seji vlade dejal, da AUKN trenutno ne upošteva veljavne zakonodaje. AUKN se po njegovih besedah ne more postaviti ne nad zakon ne nad to državo. Ko je vlada prejšnji teden sprejela navodila za glasovanje, ni vedela, da se je AUKN pred tem premislil. Trenutno vodstvo AUKN po Černačevi oceni ne spoštuje zakona, tudi ne usmeritev tistih, ki imajo odgovornost!
Za Zdolška dve tretjini glasov
Janez Janša in Franci Matoz zaradi Telekoma na tnalu protikorupcijske komisije
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 06. 2012 Stran: 17
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije bo verjetno že na torkovi seji obravnavala »tajni« poskus vlade Janeza Janše, da za predsednika včeraj šnj e skupščine Telekoma Slovenij e nas tavipremierjevega osebnega odvetnika in kandidata na listi SDS Francija Matoza, s tem pa tlakuje pot zamenjavi nadzornikov v eni največjih slovenskih družb.
Čeprav je poskušal minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač le dve uri pred začetkom skupščine pomiriti javnost, da bo Matoz, če jo bo vodil, to opravil pro bono, pa z ad hoc potezo ni prepričal predsednika komisije Gorana Klemenčiča. Opozoril je namreč na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem uradna oseba, v tem primeru Janša, ne sme svoje funkcije uporabiti zato, da sebi ali komu drugemu omogoči premoženjsko ali nepremoženjsko korist. Po mnenju komisij e bi Janševa vlada lahko kršila omenjeni zakon, že na prvi naslednji seji pa bodo zadevo preučili in se odločili za nadaljnje ukrepe.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je Janševa vlada na sredini dopisni seji, o kateri ni obveščala javnosti, dopolnila glasovalna stališča za Telekomovo skupščino, tako da bi ji namesto Stojana Zdolška predsedoval Matoz. V to jo je več kot očitno prisilil upor Agencij e za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kije umaknila nezakonit predlog menjave nadzornega sveta (večinoma s člani SDS), dirigiran s strani Igorja Šalamuna, državnega sekretarja v Černačevem kabinetu. Že vnaprej je bilo namreč znano, da Zdolšek ne bo dovolil glasovanja o novih nadzornikih.
Janševi v zasedbo Telekoma z Matozom
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 06. 2012 Stran: 1
Premierjevega odvetnika vlada dopisno predlagala za vodenje današnje skupščine državnega telekomunikacijskega operaterja
Ljubljana - Vlada je v boj za prevzem vajeti v Telekomu Slovenije poslala tudi Francija Matoza, odvetnika predsednika vlade Janeza Janše v zadevi Patria, kjer mu tožilstvo očita nezakonito sprejemanje daril.
Na dopisni seji, o kateri ni obveščala javnosti, je namreč vlada včeraj popoldne sprejela več sklepov o dopolnitvi glasovalnih stališč države na današnji skup ščini Telekoma Ključni je povezan z njenim predsednikom. Medtem ko je uprava Telekomaza vodenje skupščine delničarjem predlagala odvetnika Stojana Zdolška, ki je v skoraj dveh desetletjih vodil več sto tudi odmevnejših skupščin, želi vlada na tem položaju danes videti Francija Matoza Slednji do imenovanja nove Janševe vlade z vodenjem skupščin ni imel tako rekoč nobenih izkušenj, je pa pred slabim mesecem dni - prav tako s pomočjo nasprotnega predloga - debitiral kot predsednik skupščine Pozavarovalnice Sava, katere največji lastnik je državni Sod
Predsednik skupščine ključ do oblasti v Telekomu
Prav vprašanje, kdo bo vodil današnjo skupščino Telekoma, bo zelo verjetno ključno pri odločanju o njenem razpleta V igri bo namreč tudi imenovanje novega nadzornega sveta, ki bo kmalu odločal o novi upravi družbe v večinski državni lasti Predsednik skupščine pa bo imel zadnjo besedo pri tem, ali bo na dnevni red uvrstil zahtevo vlade za razširitev dnevnega reda z odpoklicem dosedanjih nadzornikov in imenovanjem novih.
Spomnimo, do zapletov v povezavi s Telekomom je prišlo, ko je ministrstvo za infrastrukturo Zvonka Černača na AUKN poslalo zahtevo za razširitev dnevnega reda s predčasnim odpoklicem dosedanjih nadzornikov in imenovanj em novih. Čeprav je predsednica uprave agencije Dagmar Komar to zahtevo sprva prepos lala Telekomu, tehnično gledano ni šlo za sklep AUKN, saj ga ni podpisal eden od dveh preostalih članov uprave, Marko Golob ali Danilo Grašič. Komarjeva je zato kasneje Telekom, kije zahtevo Černačevih v tem času že javno objavil, pozvala k njenemu umika.







