Telekom Slovenije

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 31. 05. 2013 Stran: 23

Gospodarsko ministrstvo piše spremembe prevzemnega zakona, ki naj bi olajšale prestrukturiranje podjetij, a vlada še ni zadovoljna

Vlada bi morala včeraj potrditi spremembi prevzemnega zakona (ZPre-1), a se zapleta pri tehničnih podrobnostih. Spremembi bi delničarjem, ki jim je ATVP zaradi kršitev prevzemnega zakona odvzel glasovalne pravice, začasno omogočili izvrševanje glasovalnih pravic.

Spremembi zakona je predlagalo gospodarsko ministrstvo, ki mora zdaj predlog dopolniti. Kje se je zapletlo, ni jasno - so nam pa na agencijiza trg vrednostnih papirjev (ATVP) včeraj potrdili, da so predlog prvič videli šele včeraj, ko so ga sami zaznali na spletni strani vlade.

Sprejetje sprememb ZPRE-1 je pomembno tudi, ker smo pred sezono skupščine delniških družb in ker država (državne družbe) ta hip nima glasovalnih pravic v kar petih družbah: v Aerodromu Ljubljana, Abanki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu in NKBM. ATVP je državnim družbam odvzel glasovalne pravice, ker skupaj presegajo prevzemni prag; glasovalne pravice pa bi po veljavnem zakonu dobile nazaj le, če bi delež zmanjšale pod 33 odstotkov ali objavile prevzem.

Kdo in kdaj bi izjemoma dobil glasovalno pravico

In kakšni spremembi, izjemi, zdaj predlaga gospodarsko ministrstvo?

Medij: Finance Avtorji: T. S. I.,AN. LR. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 31. 05. 2013 Stran: 22

Skupina Telekom Slovenije je v prvem trimesečju ustvarila 190,5 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, kar je 1,8 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Ob tem so imeli 14,5 milijona evrov čistega dobička. Vodstvo družbe skupščini, ki bo 1. julija, predlaga izplačilo 1,46 evra bruto dividende na delnico (vmesno dividendo 3,7 evra so že izplačali). Viri pričakujejo, da bodo mali delničarji predlagali višje izplačilo. Odločali bodo tudi o predlogu, da nova člana nadzornega sveta postaneta Marko Hočevar in Jože Palčnik. Sod k predlogu še ni dal soglasja.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 05. 2013 Stran: 8

Glasovalne pravice Država bi lastništvo razdelila med sklade - ATVP bi preverila, ali gre za kršitve

Ljubljana - Eno od vprašanj upravljanja državnih podjetij je povrnitev glasovalnih pravic v družbah, kjer so jih državni lastniki izgubili zaradi kršenja prevzemne zakonodaje. Poleg objave prevzemne ponudbe in zmanjšanja državnega deleža se omenja tudi rešitev znotraj holdinga.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je odvzela državnim lastnikom glasovalne pravice v devetih družbah. V eni od teh je država glasove pridobila nazaj na sodišču, v treh zaradi zvišanja prevzemnega praga na 33 odstotkov, v petih pa jih še vedno nima. Gre za Telekom Slovenije, Zavarovalnico Triglav, Aerodrom, Abanko in Novo KBM. Možen izhod iz nastalega položaja je objava prevzemne ponudbe, za kar državni lastniki nimajo denarja, ali zmanjšanje deleža pod 33 odstotkov. Prodajo je vlada za zdaj napovedala le za NKBM in Telekom.

Ministrstvo za gospodarstvo je glasove državnim lastnikom za nazaj poskušalo vrniti z novelo zakona o prevzemih, a so predlaganim rešitvam ostro nasprotovali ATVP in delničarji. »Razmišljanja o potrebnosti sprememb zakonodaje pri prevzemih so prisotna že dalj časa, še posebno ob sedanjih razmerah prezadolženega gospodarstva. Opcije so različne, končne odločitve pa bodo odvisne od odločevalcev, ki v tem procesu sodelujejo. Zato vam o konkretnih rešitvah še ne moremo dati odgovora,« so nam odgovorili na ministrstvu.

Porazdelitev po skladih

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8

Četudi je rast osrednjega indeksa Ljubljanske borze (SBI TOP) v tem tednu nekoliko popustila in je indeks z ravni 650 zdrsnil na 625 indeksnih točk, je tečaj nekaterih delnic po četrtkovi objavi vlade o nameravani prodaji 15 podjetij, kjer ima država (nejposredno lastniške deleže, včeraj precej porasel. Država naj bi se namreč v popolnosti lastniško umaknila tudi iz sedmih borznih podjetij - Aerodroma Ljubljana, Cinkarne Celje, Heliosa, Nove KBM, Telekoma Slovenije, Uniorja in Žita. Delnici ljubljanskega Aerodroma in Cinkarne sta včeraj pridobili celo več kot deset odstotkov, domžalskega Heliosa dobrih osem odstotkov. A prava zvezda je bila delnica Telekoma Slovenije. Njen tečaj je včeraj z ravni 97 evrov odskočil na 104 evre ali za več kot sedem odstotkov, ob tem pa so borzniki s to delnico opravili za 1,2 milijona evrov prometa ali krepko več kot z vsemi drugimi vrednostnimi papirji skupaj. Ugiba se, da bi lahko prevzemna cena za delnico Telekoma Slovenije segla vse do 160 evrov, kar kupcem te delnice pušča precej prostora za nadaljnjo rast tečaja.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 05. 2013 Stran: 7

Bolj kot boj za vodenje nadzornikov Telekoma Slovenije bi od Boruta Jamnika pričakovali pritisk, da se bo javnim uslužbencem še naprej plačevalo pokojninske premije

Triinštiridesetletni Borut Jamnik, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ima za sabo bogato kariero. Od tega tedna je tudi predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije. Pri tem je zanimivo, da so ustanovitveno sejo, na kateri so ga imenovali na to funkcijo, morali kar dvakrat prekiniti, kar se verjetno v zgodovini slovenskega korporativnega upravljanja še ni zgodilo. Adolf Zupan kot najresnejši protikandidat in predstavnik malih delničarjev, nekdaj pa prvi mož Telekoma Slovenije in novomeške Zavarovalnice Tilia, je namreč imel podporo vseh treh nadzornikov iz vrst zaposlenih, Jamnik pa sprva le dveh članov kapitala, zato je tudi nastal omenjeni zaplet, ki je sila nenavaden, sploh v trenutku ko naj bi šel Telekom Slovenije v prodajo.

Borut Jamnik, ki od septembra predlani kot predsednik uprave vodi Modro zavarovalnico, katera upravlja tri pokojninske sklade (sklad javnih uslužbencev, Kapitalski vzajemni pokojninski sklad in Prvi pokojninski sklad), je že pet let tudi nepoklicni in volonterski (brez plačila) predsednik Združenja nadzornikov Slovenije, ob Telekomu Slovenije pa še član nadzornega sveta Pivovarne Laško. Posebej izpostavlja, da ni član nobene politične stranke, ne taji pa, da je njegova teta Breda Pečan, nekdanja poslanka in vidna članica stranke SD. Bi pa od Jamnika bolj kot borbo za predsedniški položaj v nadzornem svetu Telekoma Slovenije pričakovali borbo za ohranjanje vplačil v dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev, kjer se obeta (začasna) zamrznitev teh vplačil, od katerih je še kako odvisna prihodnja usoda Modre zavarovalnice, ki ima 53 zaposlenih in kjer ima pokojninska sredstva naloženih več kot 268 tisoč članov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 05. 2013 Stran: 9

Telekom Slovenije

Telekom Slovenije ostaja brez prvega nadzornika. Na položaj se na vsak način skuša zavihteti Adolf Zupan, ki sije izboril podporo predstavnikov zaposlenih.

Telekom Slovenije niti včeraj ni dobil novega predsednika nadzornega sveta. Po tem, ko je bila seja znova prekinjena, tokrat zaradi nesklepčnosti, je postalo jasno, da gre za spopad med tremi predstavniki kapitala na eni strani in Adolfom Zupanom, ki na vsak način oziroma brez izbire sredstev poskuša postati prvi nadzornik in to počne v dogovoru s predstavniki zaposlenih.

Če je bila ustanovna seja nadzornega sveta v torek predčasno prekinjena, ker nobeden od predstavnikov kapitala poleg Zupana še Borut Jamnik, Tomaž Berločnik in Bernarda Babic - ni dobil zadostne podpore, je prišlo tudi do prekinitve njenega nadaljevanja. Kot izhaja iz sporočila za javnost Telekoma, je večina članov enostavno odšla s seje. Po naših informacijah gre za preostale tri predstavnike kapitala. Zupan naj bi imel zagotovljeno podporo vseh treh predstavnikov zaposlenih v nadzornem sveta, Milana Richterja, Martina Goriška in Branka Sparavca. Kot smo razkrili včeraj, si želijo Zupana na mesta prvega nadzornika iz nepojasnjenih razlogov videti tudi nekateri posamezniki v vladi, med drugim minister za infrastrukturo Samo Omerzel. Vseeno bo Zupan za izvolitev potreboval podporo najmanj enega od preostalih treh članov nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 05. 2013 Stran: 9

Telekom Slovenije

Spopad za prvega nadzornika Tomaž Modic Spopad za novega predsednika nadzornega sveta Telekoma Slovenije je včeraj minil brez zmagovalca, tako da bodo nadzorniki danes nadaljevali ustanovno sejo. V imenovanje naj bi posegel celo eden od članov ministrskega zbora, kar političnemu kadrovanju aktualne vlade daje nove razsežnosti.

V igri so bili, kot je razvidno tudi iz sporočila za javnost, vsi štirje novi nadzorniki, ki predstavljajo kapital, toda na seji nihče od njih ni dobil potrebne večine. Spomnimo, da so bili s 27. aprilom v nadzorni svet imenovani Adolf Zupan, ki uživa podporo malih delničarjev, Bernarda Babic iz Perspektive, Borut Jamnik iz Modre zavarovalnice in Tomaž Berločnik iz Petrola. Kdor koli od njih bi želel postati predsednik nadzornega sveta, bi za to potreboval podporo vsaj enega od preostalih treh članov, ki v nadzornem svetu zastopajo zaposlene.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2013 Stran: 8

SBI TOP, osrednji indeks Ljubljanske borze, je v skrajšanem borznem tednu, ko se je trgovalo zgolj tri dni, pridobil še štiri odstotke vrednosti in teden končal pri 649 indeksnih točkah. V zadnjem mesecu dni je SBI TOP pridobil okrog 12 odstotkov vrednosti in je trenutno najvišje po februarju letos. Delnica novomeške Krke, ki ima v lasti že 6,74 odstotka lastnih delnic, je bila včeraj po skoraj dveh mesecih vnovič vredna več kot 50 evrov. Po pričakovanjih so bile v ospredju spet delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Petrola, katerim se je tokrat pridružila še delnica Mercatorja. V hrvaškem Agrokorju so namreč nedavno objavili, da bodo do 15. maja podali zavezujočo ponudbo za večinski delež v Mercatorju - špekulira se, da bi lahko ponudba po lanskih 221 evrih tokrat segla do 150 evrov. Včeraj se je vrednost Mercatorjeve delnice na Ljubljanski borzi okrepila za poldrugi odstotek na 115 evrov.

Na visokih, vse bolj potencialno prevzemnih, nivojih se zadržujejo tudi delnice Telekoma Slovenije (97 evrov), Zavarovalnice Triglav (21 evrov), Petrola (235 evrov), ki so tudi družbe v pomembni državni lasti in najvišje na seznamu morebitnih prodaj, istočasno pa te družbe svojim delničarjem izplačujejo visoke, štiri- in večodstotne dividende. Vse več je borznih družb, ki želijo svoje delničarje razveseliti z izplačilom relativno visokih dividend glede na aktualne precej nizke tečaje večine slovenskih borznih podjetij, s tem pa tudi spodbuditi investitorje k nakupom teh delnic in k samim dvigom tečajev. Med izplačevalce dividend se vrača celjski Cetis (dva evra predlagane dividende), slovenskobistriška Gea bi tudi letos izplačala 0,25 evra dividende, ljubljanski Salus, ki bi pri tečaju 195 evrov izplačal 30 evrov bruto dividende, pa je nasploh že vrsto let slovenski dividendni rekorder. Nekoliko znižali bi letos izplačilo dividende v Žitu, kjer delničarjem v izplačilo predlagajo en evro bruto dividende oziroma 352.746 evrov ali 47 odstotkov lani doseženega dobička. Pričakovati je tudi kakšne nasprotne predloge glede delitev višjih dividend, prav tako je društvo VZMD predlagalo 6,5 evra bruto dividende v celjski Cinkarni, kjer dividend sploh niso nameravali izplačati.

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 04. 2013

Zaradi objektivne odgovornosti pri ugotovljenih nepravilnostih pri prodaji telefonov sta z direktorskih položajev v Telekomu Slovenije odstopila Tomo Štuflek in Danilo Tomšič. Ker naj ne bi bila vpletena v afero, ostajata v družbi.

Potem ko so morali Telekom Slovenije zaradi ugotovljenih nepravilnostih pri prodaji telefonov in tabličnih računalnikov zapustiti štirje zaposleni, je afera s položaja na Telekomu odnesla tudi dva vplivna nekdanja mobitelovca. Odstop sta prejšnji teden ponudila direktor sektorja za prodajo Tomo Štuflek in direktor sektorja za skrb za uporabnike Danilo Tomšič. Vseeno naj Štuflek in Tomšič, ki ostajata v družbi, po ocenah vodstva Telekoma ne bi bila vpletena v domnevno sporne posle in jima za zdaj ne grozijo nobene sankcije. »Ne bi nama bilo treba odstopiti, vendar sva se za to vseeno odločila iz povsem objektivne odgovornosti. Ugotovljene so bile namreč nekatere nepravilnosti tako v mojem kot v Tomšičevem sektorju,« nam je včeraj zaupal Štuflek. Zagotavlja, da je naredil vse po predpisih oziroma je sam sprožil postopke, ki so naposled pripeljali do razkritja velikih nepravilnosti. Te naj bi se sicer na Telekomu dogajale vrsto let. Kot smo razkrili pred dnevi, so sledi največjih goljufij pripeljale v Zavarovalnico Triglav, kjer so na podlagi naročniškega razmerja kupovali telefone, katerih večina je nato zaradi ravnanja nekaterih posameznikov v družbi končala na Balkanu. Po naših informacijah naj bi bil Telekom tako v poslih s Triglavom kot z drugimi slovenskimi podjetji oškodovan za skupno pet milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.

Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.

Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.

Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.