Telekom Slovenije

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 17. 04. 2015 Stran: 4

Usoda Telekoma Slovenije bo predvidoma znana v dveh, treh tednih

Ali bo Telekom Slovenije prodan edinemu ponudniku, zasebnemu naložbenemu skladu Cinven, naj bi bilo znano v dveh, treh tednih, smo izvedeli od več virov. Po naših informacijah se bodo predstavniki SDH in njihov svetovalec Citigroup s predstavniki Cinvena sešli prihodnji teden. Poskušali bodo izpogajati boljšo prodajno ceno od ponujene v zavezujoči ponudbi, oddani v ponedeljek.

Vmesni čas pa je - vsaj za tiste, ki ste delnice Telekoma kupovali v zadnjih mesecih zaradi pričakovanega prevzema - preizkus za živce, pravi mali delničar, sicer poznavalec kapitalskega trga Matej Tomažin. Kaj storiti, ali prodati ali ne, Tomažin ne svetuje. Ali, kot pravi, je s trga ta hip nemogoče predvideti karkoli. Ob tem sicer dodajmo, da na SDH pravijo, da se postopek nadaljuje, jasno pa tudi je, da lahko vlada hitro ustavi prodajo, saj najbrž uprava in nadzorniki SDH odločanja o privatizaciji ne bodo želeli prevzeti zgolj nase in bodo odločitev prepustili skupščini SDH, torej vladi. Pri tem še dodajmo, da je državni sekretar Metod Dragonja v ponedeljek za RTV SLO dejal: »Če pa se cilji ne bodo dosegli, ni realno, da se takšni posli zaključijo.«

Špekulacije

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 15. 04. 2015 Stran: 2

Cena Telekoma na borzi se je usula, po vseh političnih akrobacijah je ponudbo za Telekom včeraj oddal le sklad Cinven, ki po naših neuradnih informacijah ponuja le od 105 do 115 evrov za delnico. To so glavni krivci.

Zakaj je za vaš žep pomembno, da se Telekom proda čim dražje?

Največji lastnik je država. Od tega bi šlo neposredno za pokojnine (prek Kada in Modre zavarovalnice) dobrih sedem odstotkov kupnine. Povedano po domače: če bi Telekom prodali za 140 evrov za delnico, bi šlo za penzije 64,3 milijona evrov. Če bi ga prodali po 115 evrov, 52,8 milijona evrov. Če pa po 50 evrov za lot, pa le še 22,9 milijona evrov.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 04. 2015 Stran: 3

SDH Samo ena ponudba - Cinven je v primeru nakupa napovedal naložbe - V VZMD prodaji nasprotujejo

Ljubljana - Ob včerajšnji oddaji ponudb za nakup 72,75-odstotnega deleža Telekoma Slovenije (TS) so v Slovenskem državnem holdingu (SDH) prejeli eno samo zavezujočo ponudbo. Oddal jo je sklad Cinven, je povedal Igor Štemberger iz borznoposredniške hiše llirika, ki sodeluje s tem skladom.

Kakšno ceno je ponudil Cinven, ni znano, na ljubljanski borzi je delnica včeraj izgubila slab odstotek in je bila vredna 128 evrov. Pričakovanja glede cene delnice Telekoma so se začela večati z napovedjo prodaje - z 80 evrov se je cena na borzi najprej podvojila in pričakovanja pognala celo do 180 evrov. Po zanesljivih neuradnih informacijah so bile vse nezavezujoče ponudbe v razponu od 100 do 130 evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 26. 03. 2015 Stran: 1

Vlada Mira Cerarja se bo zaradi prodaje Telekoma Slovenije že v kratkem znašla na preizkušnji. Pričakovanja naj bi bila od samega začetka nerealna, temu primerne pa bodo tudi ponudbe dveh preostalih snubcev. Zato bo le stežka upravičila prodajo.

Pričakovanja slovenske javnosti in politike o milijardnem izkupičku od prodaje Telekoma Slovenije, ki bi napolnil prazno državno blagajno, so bila, kot vse kaže, od samega začetka neupravičena in skregana z realnostjo. Vedno več je namreč informacij, da bosta edina preostala ponudnika za nakup večinskega deleža, Deutsche Telekom in sklad Cinven, oddala precej nizki zavezujoči ponudbi. Ti naj po dosedanjih napovedih poznavalcev razmer ne bi bili niti blizu 160 evrom na delnico, kolikor so pred začetkom privatizacije napovedali borzni analitiki. Kaj šele da bi presegli bajnih 200 evrov. Spomnimo, toliko naj bi se nadejali državni prodajalci, v tem primeru pa bi samo proračun in drugi državni lastniki dobili okoli milijardo evrov.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 23. 03. 2015 Stran: 4

In koliko denarja smo ob tem zbrali

V letu dni je v Slovenijo za nakupe podjetij, za katera velja zakon o prevzemih, prišlo za milijardo evrov kapitala in več kot 200 milijonov evrov za zasebna podjetja. Domači kupci so prevzemali predvsem manjša podjetja.

Pri prodaji NKBM prodajalec Republika Slovenija in kupec Apollo usklajujeta zadnje podrobnosti prodajne pogodbe. Po pisanju Dnevnikabo prodajalec prevzel tveganje morebitnega izplačila delničarjev, kupec pa bo sprejel tveganje morebitnega izplačila lastnikov podrejenih obveznic. Kupnina bo zaradi vseh tveganj najbrž manj kot 200 milijonov evrov.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 03. 2015 Stran: 4

(NE)PRIVATIZACIJA

Kaj bo s privatizacijo Telekoma Slovenije in zakaj kolega Jure Ugovšek ne prodaja delnic

Kako bo afera Veberleaks, torej naročilo obrambnega ministra Janka Vebra vojaški obveščevalni službi, naj naredi analizo pozitivnih in negativnih učinkov privatizacije Telekoma, vplivala na ceno delnice in sploh na privatizacijo Telekoma Slovenije? Bi se morali bati, da bomo ob vseh aferah Mira Cerarja oziroma njegove vlade, o katerih pišemo tudi na prejšnji strani, odgnali vlagatelje, ki imajo že zdaj težave z zaupanjem v to, kar obljubi naša politika in kar se potem uresniči?

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 02. 2015 Stran: 8

PREVZEMNA ZAKONODAJA

Leto dni po prevzemu Heliosa dobivamo novo prevzemno zakonodajo, ki prepoveduje financiranje prevzema z zastavo delnic ali premoženja tarče. Takšno strategijo so pri naskoku na domžalsko premazniško družbo uporabili v avstrijskem Ringu.

Medtem ko so v teku prodajni postopki za Telekom Slovenije, Novo KBM, Cinkarno Celje in druga večja slovenska podjetja, pričakuje pa se tudi drugi val privatizacije, se v kratkem obeta uvedba novih zakonskih ovir, ki naj bi še pravočasno pregnale vlagatelje brez denarja.

Predlog novele zakona o prevzemih namreč prevzemnikom vnaprej prepoveduje, da za vračilo posojila, najetega za financiranje nakupa, jamčijo s kupljenimi delnicami ali premoženjem tarče. To naj bi prekrižalo načrte finančno šibkim prevzemnikom, saj bodo morali imeti lastna sredstva za prevzem ali pa banke in druge financerje prevzema prepričati, da jim odobrijo posojilo na dobro ime oziroma se zadovoljijo z drugim, slabšim zavarovanjem.

Medij: Delo Avtorji: Meden Grega Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 02. 02. 2015 Stran: 26

Domači trg Da se Telekomu Slovenija ne bi zgodilo kaj takega, kot se je Mercatorju

Tečaji na Ljubljanski borzi v zadnjih dneh in tednih nihajo v odvisnosti od medijskih poročanj, ki povzemajo izjave politikov glede nadaljevanja privatizacije. V tem tednu je moral predsednik vlade Cerar kar trikrat ob različnih priložnostih zagotavljati, da se bo vlada kljub nasprotovanju koalicijske SD držala danih zavez in nadaljevala prodajo podjetij s seznama, ki je bil potrjen v parlamentu.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 29. 01. 2015 Stran: 16

PRIVATIZACIIA TELEKOMA

V času, ko se vlada Mira Cerarja pod pritiski vnetih zagovornikov in nasprotnikov privatizacije odloča o smiselnosti prodaje Telekoma Slovenije, tako ena kot druga stran uporabljata vse prej kot kredibilne argumente za dosego cilja. Eden takšnih, ki ga uporabljajo nasprotniki prodaje večinskega državnega deleža v Telekomu, je, da bo naš nacionalni operater pod zasebnim lastnikom prenehal vlagati v infrastrukturo, zlasti na podeželju in drugih tržno manj zanimivih območjih. Toda argument, ki bi po zaslugi stranke SD lahko pripeljal do prenosa Telekomovega omrežja v državne roke, je smešen.

Slabše, kot je bilo do sedaj, namreč ne bi moglo biti. Kdor je zadnjih šest let živel v Sloveniji, bi se moral na lastne oči prepričati o (ne)interesu države za tako pomembno vprašanje, kot je pokritje vse države s širokopasovnim dostopom do intemeta. Medtem ko so uradniki inpolitiki slikali prihodnost, v kateri ima vsaka vas svojo optiko, so operaterji bojevali cenovne vojne m v mestih gradili po vec dragih omrežij hkrati.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 12. 2014 Stran: 8

Gospodarsko ministrstvo je želelo podjetja zavezati k razkritju vseh plač po individualnih pogodbah. Medtem nekatera podjetja še trenutnih zakonskih določil o razkrivanju ne spoštujejo.

Čeprav so podjetja že več let zavezana k javni objavi prejemkov članov uprav in nadzornikov, se nekatera podjetja na to še vedno požvižgajo. Sankcij namreč ni. Kljub temu je želelo gospodarsko ministrstvo zaveze podjetij k razkrivanju prejemkov še zaostriti. Po novem bi bile namreč javne plače vseh zaposlenih na individualnih pogodbah, kar bi pomenilo, da bi morala posamezna podjetja objavljati sezname prejemkov desetine zaposlenih. Ministrstvo je (za zdaj) od namere odstopilo, a vsebina zakona se lahko v zakonodajnem postopku še vedno spremeni.

Število individualnih pogodb poslovna skrivnost

Podjetja morajo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah že zdaj objaviti na fiksni in variabilni del razčlenjene prejemke članov uprav in nadzornih svetov, nujna pa je tudi objava skupnega zneska, ki ga porabijo za zaposlene, na individualnih pogodbah. Tem pripadajo praviloma znatno višji prejemki od tistih, določenih v kolektivnih pogodbah, poleg tega je posameznikov na individualnih pogodbah veliko več, kot je zgolj članov uprave in nadzornega sveta. Stroški za zaposlene na individualnih pogodbah tako letno v posameznih podjetjih dosegajo tudi več milijonov evrov. Ce je na primer NLB za člane uprave lani porabila slabih 600.000 evrov, je za plačila zaposlenih na individualnih pogodbah porabila kar 6,6 milijona evrov. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je za prejemke zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, porabil več kot dva milijona evrov, Telekom Slovenije 4,3 milijona, Petrol pa je med 27 zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in brez upoštevanja članov uprave, lani razdelil slabe tri milijone evrov oziroma slabih 110.000 evrov na zaposlenega.