Telekom Slovenije
Uvedba obveznega prevzemnega praga
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 05. 2015 Stran: 9
Novela zakona Vlada hoče zaščiti male delničarje, ti z rešitvijo niso navdušeni
Ljubljana - Vlada želi z novelo zakona o prevzemih dodatno zaščititi male delničarje. V njej predlaga uvedbo minimalnega prevzemnega praga pri obvezni prevzemni ponudbi, ki naj bi znašal 50 odstotkov plus delnico.
Če prevzemni prag ne bo dosežen, prevzemna ponudba ne bo uspešna, kupec pa bo za to, da bo v družbi sploh imel glasovalno pravico, svoj delež moral znižati pod 33 odstotkov. A na to določilo so že v javni obravnavi novele letele številne pripombe, tudi iz vrst malih delničarjev. Predsedniku društva malih delničarjev Rajku Stankoviču se ta rešitev še vedno ne zdi dobra. »Namen je bil najbrž dober. Bojim pa se, da se ta rešitev v praksi ne bo izkazala najbolje in da bodo na koncu mali delničarji na slabšem, saj ne bodo mogli izstopiti iz družbe,« pravi.
Proti izčrpavanju podjetij
Antolovič letel štirikrat več, kot je sedel v nadzornem svetu Luke
Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 05. 2015 Stran: 2
Najdražji nadzorniki v slovenskih podjetjih niso nujno najboljši, so pa gotovo od daleč
Ob valu skupščin večjih slovenskih družb, ki se vrstijo od aprila do prve polovice julija, smo pogledali, katera družba ima najdražji nadzorni svet. Izstopa Luka Koper, kjer se Rado Antolovič na seje vozi iz Dubaja. Razmeroma drago paje tudi delo bančnih nadzornih svetov.
Takoj moramo opozoriti, da nadzorne svete imenujejo lastniki, zato je tudi strošek nadzornikov, ki ga sicer plača podjetje, stvar volje delničarjev. Delničarji tudi potrdijo plačila, ki pripadajo članom nadzornih svetov. Vsekakor je tudi dobro, da so v nadzornih svetih podjetij v Sloveniji strokovnjaki s tujim znanjem, ki lahko pripomorejo kboljšemu korporativnemu upravljanju in učinkovitosti poslovanja podjetja. Todav posameznih primerih, še posebej večinsko državnih podjetij, se lahko pojavi vprašanje, ali so dodatni stroški upravičeni glede na vlogo in aktivnost v nadzornem svetu.
Davki »enačijo« nadomestila nadzornikov
Plačaj ali odidi!
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 05. 2015 Stran: 2
Ni vse tako zelo črno v tem našem gospodarstvu. Res so davki visoki, delovna zakonodaja rigidna, birokratskim Mesarijam ni videti konca in prihaja še nova pretirana regulacija (denimo kaznovanje kupcev, če ne hranijo računov). Vendar pa je na koncu predora (poleg drvečega vlaka) tudi malo prostora za kak žarek svetlobe. Plačilna disciplina se izboljšuje, izvoz še raste (v prvem trimesečju seje glede na lansko prvo četrtletje povečal za 4,4 odstotka), napovedi za rast BDP so - tudi iz Bruslja (2,3-odstotna rast) in OECD (1,8-odstotna rast), ne le iz domačih logov.
Podatki naAJPES kažejo, da je bilo v večstranski pohot med poslovnimi subjekti letos vključenih med 5.400 in 5.900 dolžnikov. Za primerjavo: lani jih jebilo vpovprečju v vsakem krogu pobota 6.400, predlanskim več kot osem tisoč, leta 2012 celo okoli 13 tisoč. Optimistični so tudi podatld iz plačilne študije italijanske bonitetne družbe Dun & Bradstreet CRIBIS D & B, ki kažejo, daje plačil brez zamud v Sloveniji več kot v povprečju v Evropi; oziroma, pri nas jih je 41 odstotkov, evropsko povprečje je 37,6 odstotka.
Zakaj se plačilna disciplina doma boljša?
Končna ponudba za Telekom
Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 22. 05. 2015 Stran: 1
Prodaja O izboljšani ponudbi britanskega Cinvena bo SDH odločil v dveh tednih- Cena na ravni tekočega poslovanja TS
Ljubljana - Britanski Cinven je oddal svojo končno, izboljšano ponudbo za Telekom Slovenije (TS), SDH pa naj bi odločitev sprejel v dveh tednih. Neuradno naj bi sklad za delnico TS ponujal 110 evrov v gotovini, 15 evrov bi sledilo ob uspešnem zaključku tožb, 10 evrov pa dobijo lastniki z že določeno dividendo.
Pogajanja še niso končana, Slovenski državni holding (SDH) pa bo pred sprejetjem odločitve o prodaji pridobil še dodatno dokumentacijo. Če bodo ocenili, da so ponujeni pogoji sprejemljivi, bodo začeli končno usklajevanje vseh elementov prodajne pogodbene dokumentacije, nato pa bodo uprava in nadzorniki SDH sprejeli svojo končno odločitev. Ali bo svoje povedala še skupščina SDH, torej vlada, še ni jasno.
Pogajanja za prodajo Telekoma: kje smo zdaj?
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 19. 05. 2015 Stran: 4
Zdaj bo pa res kmalu jasno, neuradno napovedujejo dobro obveščeni viri
V teh dneh se začnejo sklepna pogajanja med Cinvenom in SDH oziroma državo in njenimi svetovalci Citigroup. Neuradni viri pravijo, da bi odločitev SDH lahko padla že kmalu, morda že ta teden. Optimisti pravijo, da ni daleč od tega, da bo vlada prodajo potrdila. O čem se pogajajo zdaj?
Uprava SDH namerava končno odločitev oziroma potrditev iskati pri svoji skupščini (vladi), čeprav ji tega ni treba. Končna odločitev države naj bi bila znana do konca maja, napovedujejo naši neuradni viri. Uradnih komentarjev med postopkom, kot je znano, ni.
O kakšni kupnini se pogajajo?
Slast državnega lastništva Zavarovalnice Triglav
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 15. 05. 2015 Stran: 4
Zavarovalnica Triglav je izmed eno zadnjih večinsko državnih podjetij, ki imajo denar oziroma finančni potencial. Zato tudi pritiski politike, da podjetje ostane (čim bolj) državno in da državno lastništvo ne vodeni.
Potem ko smo zaradi nakopičenih izgub morali podržaviti banke in so v finančne težave zašla slovenska energetska podjetja ter so prihodki začeli usihati tudi Telekomu Slovenije, je zavarovalništvo ena izmed redkih panog, ki omogoča stabilen denarni tok, zavarovalnice pa so lastnice deležev v podjetjih in nepremičninah.
Ravs politike za Triglav
V trepetu za delnice Telekoma Slovenije
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 07. 05. 2015 Stran: 12
Medtem ko se je državni SDH glede postopka prodaje Telekoma Slovenije zavil v molk, so vlagatelji na trnih. Telekom, ki se zdaj prodaja že tretjič, bi po prvotnem načrtu moral biti že tako rekoč prodan. A od tega ni nič, delnica, ki je pred meseci dosegala tudi tečaje okoli 150 evrov, se zdaj giblje pri okoli 114 evrih, pa se to (tudi) zaradi pričakovane dividende v višini desetih evrov na delnico (skupaj 65 milijonov evrov), o kateri bodo odločali delničarji prihodnji petek, 15. maja, na skupščini.
Kako bi si država nazaj uzakonila glasovalne pravice
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 04. 05. 2015 Stran: 4
Trenutno država nima glasov v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav
Bo po novem zakonu o prevzemih, ki ga je predlagalo ministrstvo za gospodarstvo, agencija za trg vrednostnih papirjev morala vrniti glasove državi v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav, če bo ta tako zahtevala? Kot kaže, da.
To je za državo posebej pomembno, če bo resnično obdržala Triglav kot strateško naložbo (več o tem na http:// www.finance.si/8821398/) in če Telekoma Slovenije, ki bi moral biti že prodan, spet ne bo prodala (več o tem na http://www.finance. si/8821272/).
Država umirja privatizacijsko vnemo
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8
Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.
Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.
Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.
Hrvati bi hrano, Nemci letališče
Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 23. 04. 2015 Stran: 4
Strah pred strategijo tujih kupcev ali groza pred lastno odsotnostjo strategije? Slovenska privatizacija razkriva lastne napake iz preteklosti
Medtem ko se tempo slovenske privatizacije povečuje, je vedno več ljudi zaskrbljenih glede nacionalnosti kupcev. Ne da je v porastu ekonomski nacionalizem - danes velja že kot splošno sprejeto, da je v Sloveniji ta trenutek domačega kapitala premalo in da zato vsaka prodaja najverjetneje pomeni prodajo tujcu. Kar mnoge skrbi, so vzorci, ki so se začeli kazati v dosedanjih prodajah.
Tujci imajo sektorske interese
Kupci slovenskih podjetij niso naključni, pač pa se zdi, da se investitorji posamezne države zanimajo za točno določene sektorje slovenskega gospodarstva. Hrvaški kapital je navdušen nad slovensko prehrambno industrijo. In to od predelovalcev hrane (Podravka je ta teden kupila Žito, Atiantic grupa pa že 2010. Drogo Kolinsko) vse tja do trgovskih polic (Agrokor je lani prevzel Mercator). Mnogim je odleglo vsaj pri misli, da je Fructal od 2011. v srbski lasti, Radenska pa od lani v češki. Pa da je seveda veliki prevzemnik pivovarn Laško in Union po narodnosti nizozemski, Heineken.







