Sava

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 05. 2013 Stran: 9

Skupščina V NS znova predlagana Branko Pavlin in Vladimir Mišo Čeplak

Ljubljana - Delničarji Abanke Vipe, v kateri sta glavna delničarja Zavarovalnica Triglav in finančni holding Sava, bodo danes glasovali tudi o novih nadzornikih. Včeraj še ni bilo znano, ali bo na skupščini lahko glasovala tudi Zavarovalnica Triglav, saj nima glasovalnih pravic.

Glavna točka današnje skupščine Abanke Vipe je glasovanje o dveh novih nadzornikih tretje največje domače banke, saj prav danes poteče mandat nekdanjemu predsedniku uprave Dnevnika Branku Pavlinu in pomočniku predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Vladimirju Mišu Čeplaku. V NS Abanke sta bila prvič imenovana leta 2009 in sedanji nadzorni svet predlaga delničarjem, naj oba potrdijo za ponovni štiriletni mandat.

Pri tem velja spomniti, da sta iz NS Abanke že pred časom izstopila Slaven Mičkovič in predstavnik malih delničarjev Andraž Grum. Posledično je v NS Abanke Vipe vse manj nadzornikov iz časov, ko je Abanko obvladovala trojica Triglav-cerkveni Zvon-kranjska Sava; od nekdanje garniture nadzornikov sta pravzaprav ostala le še Pavlin in Čeplak. Poleg njiju so v NS še Andrej Andoljšek (član uprave Save), Andrej Slapar (sedanji šef Zavarovalnice Triglav), Franci Strajnar (Sava), upokojenka Kristina Ana Dolenc in Janko Gedrih (Gorenjska banka). Ker je Sava tudi večinska lastnica Gorenjske banke, ima zdaj v NS Abanke tudi največ besede.

Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 05. 2013 Stran: 9

Prevzem Na skupščini zadružne družbe sklenili sprejeti ponudbo Lactalisovega Dukata - Večinsko lastništvo že zdaj v lasti hrvaške mlekarne

Ljubljana - Članice zadružnega Mlekodela, ki so lastnice skupaj 23,65 odstotka delnic Ljubljanskih mlekarn, so se na skupščini odločile, da bodo sprejele prevzemno ponudbo francoskega Lactalisa oziroma njegove zagrebške družbe Dukat.

V prevzemni ponudbi, ki jo je hrvaška družba v francoski lasti javno objavila 19. aprila (datirana je sicer dan prej), so za delnico Ljubljanskih mlekarn ponudili po 8,75 evra, ponudba pa velja do ponedeljka, 20. maja do 12. ure.

Dukat je postal lastnik večinskega, 50,28-odstotnega deleža največje slovenske mlekarne že marca, po prejemu dovoljenja agencije za varstvo konkurence. Lactalis se je za nakup omenjenega deleža oktobra lani dogovoril z NFD Holdingom, Factor banko, KD skladi, KD banko in Savo. Objavljeni prevzem se tako nanaša na preostalih 2.178.500 delnic Ljubljanskih mlekarn, katerih večino imajo zdaj zadruge.

Prav dejstvo, da je večinsko lastništvo že v lasti mlekarne Dukat in da zadruge po končani prevzemni ponudbi ne bodo imele vpliva na poslovno politiko, tudi če bi ohranile manjšinsko lastništvo, je botrovalo sprejeti odločitvi na skupščini Mlekodela.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 7

Reprogram posojil, nadaljnje zniževanje stroškov in dezinvestiranje so glavni projekti za finančno reševanje Save, kije svoj sedež tudi formalno iz Kranja preselila v Ljubljano

Matej Narat, predsednik uprave Save, je po torkovi skupščini delničarjev posebej za Večer razložil, da ima poslovna skupina številnim dezinvesticijam navkljub (recimo lanski prodaji gumarske in nepremičninske dejavnosti ter določenim finančnim naložbam) za približno 295 milijonov evrov dolgov, ima pa tudi veliko depozitov. "Do marca letos nismo nikoli zamujali ne s plačilom posojilnih obresti ne z glavnicami od posojil. Smo pa tik pred tem, da z bankami upnicami sklenemo dolgoročen celovit reprogram posojil. Strahovi nekaterih delničarjev, da se bomo z bankami dogovorili za več kot petodstotno obrestno mero, niso upravičeni, saj verjamemo, da bo ta mnogo nižja. Ne nazadnje imamo visoke zneske depozitov ne le zaradi prejetih kupnin od prodaj naših naložb, ampak ker smo se dezinvestirali po višjih cenah, kot so bile naložbe zastavljene pri bankah," je dejal Narat in spomnil, da so v Savi zgolj lani odplačali za 100 milijonov evrov glavnice in še 21 milijonov evrov posojilnih obresti.

V Savi, ki je finančni holding, so veliko delali za stroškovno racionalizacijo. Tako se je v zadnjih nekaj letih število zaposlenih z 62 znižalo na 23 ljudi, tri zaposlene pa so na porodniškem dopustu. S štirih na tri se je nedavno skrčilo tudi število članov uprave, o morebitnem znižanju števila nadzornikov - trenutno šest predstavnikov kapitala in trije predstavniki zaposlenih - pa bi morali odločati delničarji. Mali delničarji so sicer na tokratni predpraznični seji bentili zlasti zato, ker je delnica Save v dobrih petih letih z rekordnih nivojev 680 evrov zdrsnila na aktualne štiri evre, a je ob 325 milijonih evrov slabitvah v zadnjih letih padec povsem razumljiv. Nekoliko v tolažbo jim je bila zlasti informacija vodstva Save, da je čisti dobiček (po lanskih 99,3 milijona evrov izgube) v letošnjem prvem četrtletju znašal 23,9 milijona evrov, od tega je velika večina iz naslova prodaje gumarske družbe Savatech češkemu ČGS.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 9

Prejemki direktorjev Tudi v kriznih časih plače vodilnih niso strmoglavile, a problematične so tiste, ki ostajajo tajne

Ljubljana - Placni rekorder med predsedniki uprav v Sloveniji je že nekaj let Jože Colarič, ki vodi farmacevtsko družbo Krka, dobičkonosno rekorderko v Sloveniji; letos s 732.000 evri bruto. Samo Krka je imela lani 155 milijonov evrov čistega dobička, naslednjih sedem velikih slovenskih družb, zajetih v naš pregled, je ustvarilo 168 milijonov evrov čistega dobička, preostalih sedem pa več kakor 817 milijonov evrov izgube.

Že iz rezultatov družb je videti, da plače uprav niso vedno izraz tistega, kar uspe ali ne uspe ustvariti vodilnim ekipam v teh podjetjih. V povprečju so najbolje plačani slovenski menedžerji dobili kar solidne bruto prejemke, od približno 18.000 evrov pa vse do bajnih 61.000 evrov bruto na mesec, kolikor je dobil prvi mož Krke. Seveda so njihove menedžerske sposobnosti različne, a nad plačami, kakor kaže razpredelnica, se ne morejo pritoževati niti tisti, ki ustvarjajo dobiček, niti oni, ki jih tolče izguba.

Tako je, denimo, dvojec Žiga Debeljak-Toni Balažič, ki je lani vodil Mercator, pristal pri solidnem plačnem seštevku, saj sta oba skupaj v Mercatorju prejela 226.000 evrov bruto prejemkov, kar ju kot celoto uvršča v zgornji plačni vrh slovenskih vodilnih menedžerjev, čeprav je Mercator lansko leto končal z rekordno izgubo skoraj 105 milijonov evrov. V povprečju je za predsednika uprave na mesec odštel skoraj 19.000 evrov bruto. Ekipa Mateja Narata, ki je nasledila Janez Bohoriča v kranjski Savi, klesti visoko izgubo iz Bohoričevih časov, a ta še vedno znaša 87,5 milijona evrov, Naratova plača pa je višja kakor v dobičkonosnih družbah, zlasti zavarovalniških. Toda poznavalci pravijo, da je prav Matej Narat eden uspešnejših menedžerjev pri razdolževanju podjetja.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 11

Bled - Matej Narat, predsednik uprave Save, je na torkovi skupščini predstavil uresničevanje strategije in poslovanja Save lani ter tudi s poslovanjem v prvih treh letošnjih mesecih. Sava je ob zaključku prvega trimesečja ustvarila za skoraj 24 milijonov evrov čistega dobička. Ta se v pretežni meri nanaša na prejeto kupnino v povezavi z odprodajo dejavnosti Gumarstvo. Narat je poudaril, da kupnina spada med pomembnejše vire načrtovanega dobička Save tudi ob koncu leta in tudi pogoj za uresničevanje strategije Save: »V zaključni fazi je tudi dogovor za dolgoročnejšo rokovno uskladitev vseh finančnih obveznosti Save.« Delničarji so sicer potrdili vse s strani uprave in nadzornega sveta predlagane sklepe. Med njimi je tudi znižanje oziroma prilagoditev osnovnega kapitala družbe z dosedanjih 84 milijonov evrov na 25,4 milijona evrov. Zmanjšanje kapitala so izvedeli brez združitve delnic oziroma število ostaja nespremenjeno, vsaki pripada po 12,68 evra. Zadnja tržna vrednost znaša 3,81 evra. Po novem se spreminja tudi sedež družbe, kar pomeni, da Save Kranj ni več, sedež se namreč seli v Ljubljano.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 04. 2013 Stran: 10

Dolgovi Po odprodaji premoženja ima skupina Sava še okoli 300 milijonov evrov posojil, Sava, d. d., pa 225 milijonov

Ljubljana - Vodstvo Save bo danes delničarjem najverjetneje pojasnilo, kako potekajo pogajanja z bankami upnicami o reprogramu približno dvesto milijonov evrov kratkoročnih posojil. Dogovor z bankami naj bi bil tako rekoč pripravljen, vprašanje pa je, ali bo sklenjen pod pogoji, kot si jih želi vodstvo Save.

Poslovna skupina Sava je lani ze tretje leto zapored poslovala z izgubo. Konec leta 2012 je dosegla 99,3 milijona evrov in je za skoraj 60 milijonov nižja kot predlani, ko je Sava poslovala z izgubo v višini 157,2 milijona evrov. Tudi lanska izguba je pretežno posledica slabitev finančnih naložb. Levji delež slabitev, 52,8 milijona evrov, odpade na naložbo Save v Gorenjski banki (Sava je 49-odstotna lastnica), za 24,7 milijona evrov pa je Sava oslabila svoj četrtinski delež v Abanki Vipa.

Vendar milijonska izguba ni največja težava Save, ki ima po prodaji dela svojega premoženja na ravni skupine za še približno 300 milijonov evrov dolgov. Za njeno nadaljnje poslovanje bo namreč ključen dogovor z bankami o reprogramu približno dvesto milijonov evrov kratkoročnih posojil. »Ključni pogoj za dolgoročno doseganje solventnosti in likvidnosti Save ter za omogočanje nadaljnjega izvajanja strategije prestrukturiranja nasploh, je dogovor z bankami za reprogram finančnih obveznosti, ki bo zagotovil tudi ustrezno ročnost sredstev,« je v letnem poročilu opozorila uprava Save, ki jo vodi Matej Narat.

Od 15.04. do 26.04.2013 poteka zbiranje pooblastil za 19. redno skupščino družbe SAVA, d.d., ki bo potekala 30.04.2013 ob 10.00 uri, v prostorih Hotela Golf na Bledu, Cankarjeva cesta 4, 4260 Bled.

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Sava pa kliknite tukaj.

Nadzorni svet delniške družbe Sava je na svoji 6. redni seji, ki je potekala v sredo, 27. marca 2013, obravnaval in sprejel revidirani letni poročili Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za leto 2012. Sprejel je Poročilo nadzornega sveta o letnih poročilih Poslovne skupine Sava in Save, d.d., ki vključuje tudi oceno poslovanja in dela uprave Save, d.d., v letu 2012. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 04. 2013 Stran: 9

Uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča je včeraj dobila zeleno luč delničarjev za izvedbo 90-milijonske dokapitalizacije, Sava in Gorenjska banka pa si prizadevata, da bi do dokapitalizacije prišlo šele po združitvi Abanke in Gorenjske banke.

Delničarji Abanke Vipe so včeraj podprli 90-milijonsko dokapitalizacijo, ki jo mora uprava na zahtevo Banke Slovenije izpeljati najkasneje do konca julija. Pri tokratni dokapitalizaciji obstoječi delničarji ne bodo imeli prednostne pravice za vplačilo novih delnic, čeprav namerava predsednik uprave Abanke Jože Lenič k sodelovanju kljub temu povabiti vse delničarje z več kot odstotkom lastništva.

Čeprav je predlog za dokapitalizacijo dobil kar 94-odstotno podporo, pa so bili nekateri mali delničarji kritični do nizke cene (en evro za delnico) in izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev, ki bo privedla do zmanjšanja deleža obstoječih lastnikov na vsega dobrih sedem odstotkov. Predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič je včeraj predlagal celo prekinitev skupščine do konca aprila, vendar mu Stojan Zdolšek, kije vodil včerajšnjo skupščino, ni ustregel. Prav tako so bili mali delničarji neuspešni tudi s svojimi že pripravljenimi nasprotnimi predlogi. Ker je bila skupščina sklicana na zahtevo Banke Slovenije in na podlagi zakona o bančništvu, delničarji niso mogli vložiti niti nasprotnih predlogov, niti na sprejete sklepe zdaj ne morejo vložiti izpodbojnih tožb. Zaradi tega sta društvi malih delničarjev MDS in VZMD poleg ničnostnih tožb napovedali tudi ustavno presojo zakona o bančništvu.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2013 Stran: 10

Bo Abanka zbrala sveži denar? Dokapitalizacija V ponedeljek se izteče tretji krog dokapitalizacije Abanke Ljubljana - Mali delničarji Abanke pričakujejo, da bo v reševanje tretje največje domače banke posegla tudi Banka Slovenije ter omilila svoja pričakovanja glede kapitalske ustreznosti banke, ki je zaradi slabitev slabih naložb leto 2012 končala z izgubo v višini 76 milijonov evrov.

Vanja Tekavec

V ponedeljek se izteče drugi poskus dokapitalizacije Abanke, ki za poslovanje potrebuje najmanj 50 milijonov evrov svežega kapitala. V prvih dveh krogih je zbrala 36,4 milijona evrov (delnice sta vplačali Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka), manjka pa še približno 14 milijonov evrov. Ker še ni znano, kdo od preostalih delničarjev ali zainteresiranih zunanjih vlagateljev bi lahko vplačal manjkajoča sredstva, se postavlja vprašanje, ali ima uprava Abanke v primeru morebitne neuspešne dokapitalizacije pripravljen rezervni scenarij za zadostitev zahtev Banke Slovenije (BS). Slovenski bančni regulator od Abanke zahteva precej višje količnike kapitalske ustreznosti, kot jih ta dosega zdaj, saj ocenjuje, da bo tretja največja domača banka leta 2013 še vedno izpostavljena določenim tveganjem (slabim naložbam in posledičnim odpisom) v svojem poslovanju.

Mali delničarji pa nasprotno menijo, da bi se v reševanje Abanke lahko vključila tudi BS ter omilila svoje zahteve o njeni kapitalski ustreznosti. »Ker so v Evropi prestavili uveljavitev določenih regulatornih okvirjev glede zahtevane višine kapitalske ustreznosti za sistemske banke, ni nobene potrebe, da BS vztraja pri visoki kapitalski ustreznosti Abanke. Ključno vprašanje je, ali BS obravnava Abanko kot sistemsko banko. Tudi morebitna do zdaj zbrana sredstva v dokapitalizaciji bi ob racionalizaciji poslovanja in odprodaji poslovno nepotrebnega premoženja zadoščala, da bi Abanka lahko poslovala v normalnih okvirjih. Če bo dokapitalizacija pripadla, od guvernerja ne pričakujemo uporabe ukrepov, kot so imenovanje pooblaščenca ali prisilnega upravitelja v Abanki, saj za to ni nobene potrebe,« je poudaril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.