Probanka

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2014 Stran: 7

Sanacija bank

Zgodba o striženju lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank je nova potencialna javnofinančna mina. Ali se bo sprožila, bo odvisno od ustavnega sodišča, ki ga čaka ena od težjih odločitev.

Sanacija bank bo državo v prihodnjih mesecih morda stala še dodatne pol milijarde evrov.

Na mizi ustavnega sodišča je namreč več kot deset zahtev in pobud za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je »ostrigel« lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Vložili so jih predstavniki malih delničarjev, državni svet, nekatere finančne družbe in fizične osebe, med drugim tudi zlati olimpijec Primož Kozmus, ki je »nasedel« v obveznicah Abanke. Če bo ustavno sodišče, ki je vse prispele pobude združilo v enotni postopek, presodilo, da je država s striženjem poteptala ustavne pravice podrejencev, bo moral novonastalo luknjo v skrajnem primeru v celoti pokriti državni proračun. Hkrati pa se bo med ministrstvom za finance, Banko Slovenije in evropsko komisijo začelo tudi razčiščevanje odgovornosti in iskanje krivca.

Medij: Večer Avtorji: D.T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 04. 2014 Stran: 7

Neuradno smo izvedeli, da v Perutnini Ptuj za 23. maj na zahtevo Kada, društva MDS - Mali delničarji Slovenije in Probanke sklicujejo izredno skupščino delničarjev. Na njej naj bi s spremembo statuta (potrebni glasovi treh četrtin na skupščini prisotnega kapitala) spremenili trenutno šestčlanski nadzorni svet v devetčlanski, pri čemer bi ostali trije predstavniki, ki zastopajo interese delavcev, po novem pa bi jih kar šest in ne več trije zastopali interese kapitala. Dr. Borut Bratina in Drago Sok naj bi bila odpoklicana, na novo pa predlagani Miha Butara (TSmedia), Miha Resman (Gorenjska banka), Rajko Stankovič, Goran Gojkovič in Grega Tekavec (vsi trije MDS). Na skupščini naj bi bila podana tudi informacija o dogovoru med Perutnino in bankami upnicami. V Perutnini Ptuj so nedavno sicer organizirali dražbo za 24,26 odstotka (lastnih) delnic, ki so uradno v lasti nakelskega Merkurja, kupec pa je bil skrivnostni Vektor iz avstrijskega Gradca. Nekateri sicer ugibajo, da lastniške povezave vodijo vse do sedanje uprave Perutnine Ptuj, ki jo dolga leta vodi 66-letni dr. Roman Glaser. Od razpleta in usode tega lastniškega deleža bo v največji meri odvisna tudi usoda majske Perutninine skupščine delničarjev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 03. 2014 Stran: 12

Podjetja

Ključno besedo v trebanjskem Trimu ima tudi po včerajšnji skupščini Probanka, ki ji je v šestčlanskem nadzornem svetu uspelo obdržati dva svoja predstavnika.

Tik pred skupščino je namreč nekdanji direktor Zlate Monete II Peter Zorič odstopil iz nadzornega sveta Trima. S tem manevrom je Probanki omogočil, da je na sami skupščini umaknila predlog za razrešitev vseh njenih predstavnikov kapitala. S tem je svoja preostala nadzornika (Bogdana Topiča, ki začasno vodi tudi upravo Trima, in Gregorja Krajnca) zavarovala pred predčasnim odpoklicem. Delničarji so tako včeraj le odločali o imenovanju dveh novih nadzornikov: to sta postala Blaž Angel iz Abanke in solastnik murskosoboške gradbene skupine SGP Pomgrad Stane Polanič, kije zamenjal Zoriča. Po prvotnih načrtih bi moral Krajnca v nadzornem svetu zamenjati nekdanji predsednik uprave Luke Koper Bojan Brank, ki naj bi ga na ta položaj predlagala NLB oziroma bivši direktor družbe KD Skladi Roman Androjna, kot kandidat preostalih bank.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 03. 2014 Stran: 9

Prehrambna industrija

Kapitalska družba (Kad) zaostruje boj z upravo Perutnine Ptuj, tokrat pa je zaveznika našla tudi v Probanki, ki jo je do lanskega septembra nadziral predsednik uprave ptujske skupine Roman Glaser. Kad je namreč skupaj s Probanko in društvom malih delničarjev MDS na Perutnino Ptuj poslal zahtevo za sklic izredne skupščine, na kateri nameravajo popolnoma prevetriti nadzorni svet.

Poleg razrešitve predsednika in člana nadzornega sveta Boruta Bratine in Draga Soka nameravata država in Probanka spremeniti tudi statut Perutnine Ptuj in število predstavnikov kapitala v nadzornem svetu povečati s treh na šest. S tem bi se bistveno zmanjšal vpliv zaposlenih, ki imajo trenutno v nadzornem svetu toliko predstavnikov kot delničarji. »Sklic skupščine smo zahtevali zaradi nezadovoljstva in nezaupanja v delo nadzornega sveta, ki po našem mnenju ne opravlja svoje funkcije v korist podjetja,« so odločitev včeraj pojasnili v Kadu. Za nova nadzornika so predlagali izvršnega direktorja Gorenjske banke Miho Resmana in svetovalca direktorja družbe TSmedia (hčerinska družba Telekoma Slovenije) Miho Butaro, ki bi mandat nastopila nemudoma po skupščini. Za tri dodatne nadzornike, ki bi mandat nastopili po vpisu sprememb statuta v sodni register, so za zdaj predlagani predsednik MDS Rajko Stankovič, Grega Tekavec in Goran Gojkovič (oba MDS), vendar naj bi pred skupščino prišlo še do nekaterih sprememb. Kad in Probanka nameravata namreč možnost imenovanja svojih kandidatov predlagati tudi bankam upnicam, Merkurju in Pemtninski zadrugi Ptuj (PZP).

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 24. 01. 2014 Stran: 4

Politika / Sanacija bank

Milijardna sanacija bančnega sistema je v polnem teku, iz bank se seli v gospodarstvo. Institucije, ki jim je bilo zaupano upravljanje davkoplačevalskih milijard, se medtem z javnostjo igrajo igro mačke z mišjo. Neodvisnost, bančna in poslovna tajnost so besede, s katerimi odpravljajo zahteve po transparentnosti.

Več kot štiri mesece po tistem, ko sta vlada in Banka Slovenije odločili, da pošljeta Factor banko in Probanko v nadzorovano likvidacijo, centralna banka še vedno ni objavila otvoritvenih bilanc bank, ki sta jih morali izredni upravi bank pripraviti do konca lanskega oktobra. Javnost tako še vedno ne ve, v kakšnem stanju sta bili banki ob začetku likvidacije, na kolikšno vrednost je bilo ocenjeno njuno premoženje in za kaj natančno je bilo treba 445 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja vložiti v dve majhni zasebni banki.

Odločitvi o likvidaciji dveh bank so sredi lanskega decembra po zeleni luči evropske komisije sledile odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v petih slovenskih bankah, poleg Probanke in Factor banke še v NLB, Novi KBM in Abanki Vipi. Odločitev vlade in centralne banke je davkoplačevalce stala še dodatnih 2,8 milijarde evrov. Odločbe centralne banke so včeraj objavili v časniku Finance, vendar so v Banki Slovenije pretežen del vsebine odločb prekrili. Prekrili so podatke o poslovanju bank, višino kapitala, od katerega je odvisna upravičenost oziroma neupravičenost izbrisa lastnikov podrejenih obveznic bank, tudi presečni datum, na katerega so izračunali kapital, ostaja neznan. Odločbe - med drugim so razlastili tudi 96.700 državljanov, malih delničarjev Nove KBM - so zainteresiranim strankam posredovali dober mesec dni po tistem, ko so jih sprejeli, in hkrati po tistem, ko je rok za vložitev upravnega spora zoper odločbo že potekel.

V DUTB naj ne bi dovolili vmešavanja politike

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.

Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 11. 01. 2014 Stran: 10

Izbrisani mali delničarji: primer NKBM

Zadnje čase so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in sredstva malih vlagateljev.

Uničevanje pravno podpre njen pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih poskušajo znebiti in cene strmoglavijo. Finančna in gospodarska kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države zaradi slabe upravljavske prakse države, zlasti zlorab na kapitalskem trgu: namernega oviranja vlaganj in uničevanja kapitala vlagateljev. Mejniki te nacionalne ekonomske katastrofe so: uničenje vzajemnih skladov Proficia Dadas s 3500 vlagatelji, propad vzajemnih skladov Zvon Ena in Dva Holding s 65.000 vlagatelji ter množični izbris več kot 100.000 malih delničarjev petih bank.

Veliko družb, skladov in malih vlagateljev je bilo prizadetih pri vseh treh udarih; mali vlagatelji so poleg tega kot vsi državljani sanirali državne banke v devetdesetih letih in jih bodo še enkrat. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke na ozemlju Slovenije ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah namesto v Sloveniji.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 09. 01. 2014 Stran: 26

Herman Rigelnik, Roman Glaser, Tatjana Fink in številni drugi tajkuni se zdaj poskušajo reševati z izčrpavanjem podjetij, ki so jih prevzeli. To počnejo neovirano, saj si nadzorne ustanove pri tem zatiskajo oči.

Privatizacija nekdanjega družbenega premoženja je zelo zaznamovala slovensko tranzicijo. Pri tem ni šlo samo za prehod iz enega družbenega in gospodarskega sistema (socializma) v drugega (tržno gospodarstvo), pač pa se je z začetkom tranzicije vzpostavil razvojni model, ki se je pod pokroviteljstvom starih socialističnih sil vzpostavil na temeljih etatizma, monopolov in političnega obvladovanja. Matevž Tomšič, sociolog in politični analitik ter izredni profesor, je tako lani novembra v svoji kolumni Protestantizem in slovenska tranzicija, objavljeni na spletnem portalu Planet Siol. net, zapisal, da bi moral razvojni model »temeljiti na odprtosti in meritokraciji, in namesto da bi spodbujal ustvarjalnost in svobodno podjetniško pobudo, vzdržuje razbohoteno državo in vladavino politično-kapitalskih omrežij«.

Križanič in strici iz ozadja slovenska demokratska stranka (SDS) je v gradivu za izredno sejo državnega zbora sredi decembra lani, ko so zahtevali obravnavo in sprejetje priporočil, povezanih s sanacijo milijardne luknje v slovenskih bankah, zapisala, da so v njihovi poslanski skupini že leta 2009 vladi pod vodstvom Boruta Pahorja predlagali ustanovitev slabe banke in začetek sanacije bančnega sistema. Predlog je bil zavrnjen, namesto tega je takratni finančni minister France Križanič državo dodatno zadolžil za več kot tri milijarde evrov, denar pa naložil v banke kot državne depozite. S tem je takratna oblast umetno ohranjala likvidnost bank, ki bi jih bilo treba že takrat sanirati. »Vse z namenom, da se politično-tajkunski prevzemi podjetij, ki so jih izvajali pripadniki leve politične provinience, zbrani predvsem v Kučanovem Forumu 21, prek nezavarovanih kreditov izpeljejo do konca,« so navedli v poslanski skupini SDS.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 08. 01. 2014 Stran: 1

Finance / Banki v likvidaciji

V Banki Slovenije so prepričani, da plačne omejitve za izredni upravi Probanke in Factor banke ne veljajo, a na gospodarskem ministrstvu mnenja očitno ne delijo.

Ze prihodnji teden bo morala Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Uroša Čuferja pojasniti, zakaj pri določitvi plač izrednih uprav Factor banke in Probanke ni spoštovala zakonskih omejitev za plače vodilnih v družbah v večinski lasti države. Tako imenovani Lahovnikov zakon, ki višino plač v državnih podjetjih omejuje, pa očitno ni edini predpis, ki so ga v Banki Slovenije pri tem kršili. Vsaj ko gre za plače članov uprave Factor banke v postopku likvidacije.

Banka Slovenije: Omejitve ne veljajo

Kot smo razkrili minuli teden, je Banka Slovenije izrednima upravama Probanke in Factor banke določila plačo v višini 15.000 evrov za predsednika uprave in 12.500 evrov za člane uprav. Ne le da je skrivala podatke o višini prejemkov, čeprav je bil denar za likvidacijo teh dveh bank zagotovljen iz javnih sredstev. Določila jim je celo plače, ki so nekaj tisočakov višje od plač, ki jih prejemata upravi dveh največjih bank v državi, torej NLB in NKBM.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2014 Stran: 6

V Perutnini Ptuj, kije leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo, letos pa načrtujejo 10 milijonov evrov čistega dobička, prisilna poravnava ni realna možnost

Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, je v pogovoru posebej za Večer poudaril, da lansko poslovno leto za podjetje, ki v skupini zaposluje več kot 3800 ljudi, še zdaleč ni bilo slabo. Količinsko so prodajo glede na predlani okrepili za dva odstotka, finančno so prihodke povečali za štiri odstotke. Skupina naj bi preteklo leto končala z 260 milijoni evrov prihodkov, 23 milijoni evrov EBITDA in 8,4-odstotno EBITDA maržo, kar je boljše od povprečja evropske mesne industrije. "Za enako količino surovin smo plačali sedem milijonov evrov več, kar smo delno nadomestili s korekcijo naših cen navzgor in pa s spremenjeno strukturo produktov, kjer je več takšnih z večjo dodano vrednostjo," razmere za poslovanje v lani opiše prvi mož Perutnine, ki družbo vodi od leta 1991.

Ves nadzomiški zaslužek za delnice Probanke

Po besedah Romana Glaserja bo za lani treba še dokončno za 1,9 milijona evrov dodatno slabiti naložbo v Probanko, ki je šla v likvidacijo. Drugih slabitev naj ne bi bilo, po plačilu posojilnih obresti pa naj bi Perutnina leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo. Kot Probankin dolgoletni predsednik nadzornega sveta zavrača očitke nekaterih, da nadzorni svet ni storil vsega, da Banki Slovenije ne bi bilo treba poslati banko v likvidacijo: "Investicijsko bančništvo je bilo v preteklosti, tudi v Sloveniji, popularno. Upam si trditi, da je bila Probanka v tem segmentu, kjer je kot manjša banka našla svojo tržno nišo, tudi uspešna. Če ne bi bilo v Sloveniji takšnega zloma na finančnem področju, Probanka sploh ne bi bila v težavah. Nenazadnje sem osebno s 40 tisoč evri sodeloval pri zadnji dokapitalizaciji Probanke, saj sem verjel, da se bo banka rešila iz poslovnih težav in uspešno dokapitalizirala tudi lani. Pravzaprav sem ves nadzomiški zaslužek v Probanki namenil za nakup delnic te banke."