Društvo MDS; razlastitev bančnih delničarjev; obveznice; Banka Slovenije; Banka Celje; NLB; Nova KBM; Probanka; Abanka; Factor Banka;

Medij: 24ur POP TV Avtorji: Ana Kralj, STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 14. septembra 2021 Vir: TUKAJ

Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je velika zaušnica Sloveniji kot pravni državi, je ocenil odvetnik ene od tožnic v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji Miha Kunič. Da je takšno odločitev pričakoval, je dejal odvetnik Aleš Kaluža.

"Iz sodbe izhaja, da je bilo preko 120.000 ljudem poseženo v lastninsko pravico, tako da v postopkih niso mogli sodelovati in zoper odločbe o razlastitvi niso imeli pravnega sredstva. To pomeni, da politika od leta 2013 do leta 2021 ni bila sposobna sprejeti ustrezne zakonodaje, sodišča pa niso imela poguma za vsebinsko presojo izrednih ukrepov Banke Slovenije," je za STA dejal Kunič.

Sodba velja za vse, torej za vse imetnike delnic in podrejenih obveznic, ki jim je bilo leta 2013 poseženo v lastninsko pravico. Nakazuje razne pravne poti, od možnosti obnove postopkov pred upravnimi sodišči do zahtevkov pred rednimi sodišči, naj vsebinsko odločijo. Kunič je izpostavil tudi grajo slovenskega ustavnega sodišča, ki konkretne zadeve v primeru njegove stranke sploh ni sprejelo v obravnavo. S tem je bila po oceni Evropskega sodišča za človekove pravice kršena njena pravica do pravnega sredstva.

"To so zelo resne posledice," je ocenil Kunič. To namreč pomeni, da je treba vzpostaviti sredstvo za vsebinsko presojo, ali je bila odločba Banke Slovenije zakonita in legitimna in ali je bil izračun, ki je bil podlaga za razlastitev, pravilen.

"Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev," pa je za Delo dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. "Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne," je menil.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki je za časnik dejal, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

Kot so danes povedali na ustavnem sodišču, Sodišče EU svoje sodbe še ni sprejelo. "Kdaj jo bo, zaenkrat ni mogoče napovedati. Kolikor je znano, so bili šele pridobljeni odgovori in stališča drugih udeležencev postopka," so dodali.

Društvo Mali delničarji Slovenije navdušeno nad sodbo

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

"Z navdušenjem smo se seznanili z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar, Kotnik, Peterlin, Jukič, Logar in Jesenko. Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja.  Sodišče je nedvoumno razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov", so zapisali v sporočilu za javnost. 

 Dodali so, da je ta pravna zmaga še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub dejstvu, "da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal 'argumentov', s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Tako je Republika Slovenija navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi bila brez izbrisa kršena pravila EU o državnih pomočeh ter da so imeli razlaščenci na voljo postopek po 350.a členu Zakona o bančništvu. Vsi ti 'argumenti' Republike Slovenije so se ob tehtanju na Evropskem sodišču za človekove pravice razblinili. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali."

Ministrstvo za finance: O upravičenosti do morebitne povrnitve škode iz bančne sanacije slovenska sodišča

ESČP je v danes objavljeni sodbi glede bančne sanacije po navedbah ministrstva z finance pritožnikom pritrdilo le v delu, da jim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ne pa tudi glede tega, ali so upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. "O tem bodo odločala slovenska sodišča," so zapisali.

"Ministrstvo za finance meni, da je bila odločba ustavnega sodišča o vzpostavitvi učinkovitega sodnega varstva upoštevana s sprejemom zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," so navedli. Kot so ob tem spomnili, je izvrševanje tega zakona zaradi zahteve za oceno njegove ustavnosti začasno zadržano.

SAB: Odločitev ESČP je pričakovana

Za stranko SAB je razsodba Evropskega sodišča o človekovih pravicah, da pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, pričakovana. V stranki, katere predsednica Alenka Bratušek je bila v času sanacije bank predsednica vlade, si želijo čimprejšnjega epiloga.

"Odločitev ESČP je pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tožniki sicer ne bodo prejeli vračila premoženja, temveč le minimalno odškodnino v višini od 1000 do 3000 evrov. Se pa v stranki SAB strinjamo, da je nekdanjim imetnikom treba čim prej zagotoviti učinkovito sodno varstvo," so zapisali v SAB.

V stranki so dodali, da je ustavno sodišče pred petimi leti že presojalo ustavnost zakona o bančništvu in je tozadevno ugotovilo, da so bili vsi ukrepi, tudi izbris nekdanjih imetnikov, skladni s slovenskim pravnim redom in ustavo. "Ob tem pa je najvišji organ sodne veje oblasti ugotovil tudi, da zakon ne vsebuje posebnih določil, ki bi nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti omogočila ustrezno sodno varstvo," pravijo v SAB.

Spomnimo

V primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji v letih 2013 in 2014 je bil kršen 1. člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je v pisni sodbi, objavljeni danes, zapisalo ESČP. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.

Sodišče je navedlo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti zagotovljen, kakor hitro je to mogoče.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Postopek pred sodiščem je sprožila sedmerica vlagateljev.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  izbrisi v slovenskih bankah Datum: Torek , 14. september 2021 Vir: TUKAJ

Evropsko sodišče za človekove pravice je bančnim razlaščencem prisodilo odškodnino za nematerialno škodo.

Razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank je bila kršena pravica do mirnega uživanja premoženja, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Šestim tožnikom je dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo.

ESČP je odločilo v primeru sedmih slovenskih tožnikov proti državi. Tožniki so se nanj obrnili, ker so v sanaciji bank po odločitvi bančnega regulatorja leta 2013 in 2014 z izbrisom ostali brez naložbe v delnice ali obveznice bank, glede tega pa niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva za izpodbijanje takšne odločitve.

Sodišče iz Strasbourga je v zadevi, kjer je združilo tožbe sedmih tožnikov, presodilo, da je bila tožba utemeljena in da je naša država kršila pravico do mirnega uživanja lastnine, ki ne sme biti kršena, razen če gre za javni interes. Zato mora država tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plačati po 3000 evrov za nematerialno škodo, Jožku Peterlinu pa tisoč evrov.

ESČP je tudi ugotovilo, da kršitve zadevajo na tisoče nekdanjih lastnikov delnic in podrejenih obveznic, zato je ključno, da jim država čim prej brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločitve Banke Slovenije o razlastitvi. Opozorili so, da je ustavno sodišče leta 2016  zagotovitev tega sredstva zahtevalo v šestih mesecih, a oškodovani vlagatelji še vedno nimajo ne možnosti izpodbijanja odločitev ne vlaganja odškodninskih tožb.

»Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev,« je dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. »Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne,« je dodal.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki meni, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

 »Ta odločitev je huda zaušnica državi,« je ocenil zastopnik ene od tožnic Miha Kunič. Dodal je, da več od tega ne bi mogel pričakovati, saj je sodišče potrdilo, da je šlo za poseg v lastninsko pravico, da podrejene obveznice in delnice bank nimajo avtomatično vrednosti nič, ampak je treba to dokazati na sodišču in še, da niso imeli možnosti izpodbijanja odločbe Banke Slovenije. Če država v mesecu dni ne bo zagotovila pravnega sredstva, bo Kunič predlagal obnovo postopkov pred upravnim sodiščem, ki je doslej te postopke zavračalo.

Prek 100.000 oškodovancev

Omenjeni ukrepi so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic ali delnic šestih saniranih bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Država je sicer sprejela zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki naj bi omogočil vlaganje odškodninskih tožb, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje zadržalo, pred odločitvijo o skladnosti z ustavo pa je za presojo zaprosilo Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki svojih odgovorov še ni dalo.

V Banki Slovenije ocenjujejo sprejeto odločitev kot pričakovano: »Potrjuje namreč tudi stališče Banke Slovenije, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih.« Dodali so, da so v ta namen smo pred časom angažirali skupino pravnih strokovnjakov, na podlagi njihovih rešitev pa zdaj pripravljajo izhodišča predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje.
 

Mali delničarji navdušeni

V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad današnjo sodbo ESČP navdušeni. »Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja,« menijo.

Opozorili so, da je ESČP zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme: izbrisi v slovenskih bankah, delničarji, obvezničarji Datum: Torek, 14. september 2021 Vir: TUKAJ 

Ljubljana, 14. septembra (STA) - Sodba ESČP po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) predstavlja veliko zmago za bančne razlaščence. "Sodišče je pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja," so zapisali in odgovorne pozvali k takojšnji in argumentirani razpravi na podlagi njihovih predlogov.

"Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov," so povzeli v Društvu MDS.

Kot so pojasnili, je njihova pravna zmaga še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub temu, da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal argumentov, s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči.

Po njihovih povzetkih je država navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi brez izbrisa prišlo do kršitev pravil EU o državnih pomočeh ter da so razlaščenci imeli na voljo postopek po 350.a členu zakona o bančništvu.

"Vsi ti argumenti Republike Slovenije so se ob tehtanju na ESČP razblinili. To sodišče je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali," so poudarili.

Društvo MDS je za zgodbo o bančni sanaciji večkrat predlagajo izvensodno poravnavo ali ustanovitev poravnalne sheme.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo se z navdušenjem seznanili z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar, Kotnik, Peterlin, Jukič, Logar in Jesenko. Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja (točka 114.).

Ljubljana, 14.09.2021

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

Sodišče je nedvoumno razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov (točki 110., 111.).

Za ogled prispevka iz oddaje TV Dnevnik TV SLO1 z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

Ta pravna zmaga je še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub temu, da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal »argumentov«, s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Tako je Republika Slovenija navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi brez izbrisa prišlo do kršitev pravil EU o državnih pomočeh ter da so razlaščenci imeli na voljo postopek po 350.a členu Zakona o bančništvu.

Vsi ti »argumenti« Republike Slovenije so se ob tehtanju na Evropskem sodišču za človekove pravice razblinili. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.

Ob tej pravni zmagi zato ni mogoče spregledati sramotne vloge, ki so jo odigrali posamezniki na Banki Slovenije, ki so pripravljali in zagovarjali pravno ustreznost bančne razlastitve, ter posamezniki na Ustavnem sodišču, ki so s svojo ignoranco predhodno brez sleherne vsebinske obravnave odpravili vse pritožnike, ki so danes na Evropskem sodišču zmagali. Tudi tem je namenjena današnja opazka Evropskega sodišča o drugih madežih Republike Slovenije v znanih zadevah Lukenda in Ališič (točka 113.).

Vse odgovorne pozivamo k takojšnji in argumentirani razpravi na podlagi predlogov rešitev, ki smo jih v Društvu MDS že večkrat objavili, razlaščence pa vabimo, da se še naprej obračajo na nas za pomoč ter se obenem zahvaljujemo vsem podpornikom, ki s svojimi strokovnimi argumenti in znanjem nesebično omogočajo uresničevanje našega poslanstva.

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme:  mali delničarji, obvezničarji, sanacija bančnega sistema  Datum: Sreda, 05. maj 2021 Stran: 5

Vzpostavitev povrnitvene sheme, ki bo financirala iz proračuna, je najprimernejša oblika za rešitev odprtih vprašanj, povezanih s sanacijo slovenskega bančnega sistema, meni skupina neodvisnih strokovnjakov, ki jih je angažirala Banka Slovenije.

Kot je na današnji tiskovni konferenci Banke Slovenije povedal njen guverner Boštjan Vasle, so se odločili za aktivnejšo vlogo. Vprašanje, ali je bila sanacija bank leta 2013 pretirana ali ne, razburja že skoraj slabo desetletje.

V Banki Slovenije (BS) so se lansko jesen zato odločili, da bodo prevzeli bolj aktivno vlogo pri iskanju rešitev odprtih vprašanj, povezanih z bančno sanacijo. Kot je na današnji tiskovni konferenci Banke Slovenije povedal njen guverner Boštjan Vasle, so se za bolj aktiven »angažma« odločili tudi zato, ker »v tem trenutku vsi udeleženci takratnih postopkov (bančne sanacije, op. p.) še nimajo zagotovljenega zadostnega pravnega varstva«. Prav tako postopki, povezani s sanacijo bank, bremenijo tekoče delovanje centralne banke, čeprav nobeden od trenutnih članov sveta BS kakor tudi aktualni guverner Vasle ni bil vanje vključen.

S tem namenom je BS najela skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov, ki je iskala novo rešitev za zagotovitev ustreznega pravnega varstva bančnih razlaščencev. V njej sodelujejo Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm.

Prek: Množičnim sodnim sporom se ne bo mogoče izogniti

Ugotovitve skupine neodvisnih strokovnjakov je danes predstavil Miro Prek. Kot je pojasnil, so se ukvarjali s tremi velikimi vprašanji, in sicer vprašanjem odškodninske odgovornosti Banke Slovenije, prepovedi monetarnega financiranja in vprašanjem zaupnosti dokumentov in informacij. »Naša skupina je imela nalogo oceniti, katere sedanje rešitve niso optimalne in jih je zato treba spremeniti oziroma dopolniti, da bodo sodni postopki, ko se bodo začeli, potekali s čim manj motnjami,« je povedal Prek. Neodvisna skupina je namreč prepričana, da se množičnim sodnim sporom v prihodnosti ne bo mogoče izogniti, vprašanje je le, kdaj se bodo ti začeli. Trenutni zakon sicer ne dopušča iskanja alternativnih ali zunajsodnih sporov. Zdi pa se jim smiselno, da bi se ta možnost tistim, ki bi si je želeli, ponudila.

Pri tem izhajajo iz koncepta pravičnih nadomestil in izhodišča, da bi finančno breme teh nadomestil od Banke Slovenije prevzela država. Obenem pa bi za delovanje takšne sheme bilo treba spremeniti tudi zakon glede izbrisov ali spisati nov zakon, saj obstoječi ne omogoča zunajsodnega reševanja teh sporov. Imenovati bi bilo treba tudi poseben organ za tak način reševanja sporov. Prek pri tem opozarja, da je sodna pot edina, ki je za razlaščence zagotovljena in urejena.

»Rešitev nismo izvedli v velikih podrobnostih, gre za zametke, za katere upamo, da bodo pozneje koristili tudi tistim, ki bodo sprejemali politične odločitve,« je poudaril Prek.

Zunajsodna poravnava je edina racionalna rešitev

Za zunajsodno poravnavo, s katero bi država bančnim razlaščencem povrnila denarno nadomestilo za izbrisane delnice ali obveznice slovenskih bank, se že vse od leta 2014 zavzemajo v Društvu malih delničarjev Slovenije. V društvu zdaj pozivajo poslance in vlado, da vendarle »tokrat strnejo vrste, pozabijo na politično pripadnost ter po več kot osmih letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo«.

Po mnenju Društva MDS pa je lahko poravnava uspešna le, če bi razlaščencem ponudili od 75 do 100 odstotkov zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnic in obveznic pred izvedenim izbrisom. Tistim, ki jim ponujena poravnava ne bi zadoščala, pa mora zakon omogočiti učinkovito pravno varstvo, da svoje zadoščenje in pravico iščejo na sodišču, je danes poudaril predsednik društva Rajko Stanković.

»Glede na napoved strokovnjakov BS, da predvidevajo izvedbo in dokončanje vseh postopkov šele v roku dveh do treh let, v društvu MDS menimo, da je poravnava možna že do konca leta 2021, če razlaščenci, predstavniki državnega zbora in vlade ter Banke Slovenije najdejo kompromisno zakonsko rešitev. S tem bi se Slovenija tudi izognila morebitni finančni kazni EU zaradi neučinkovitega pravnega varstva razlaščenih vlagateljev v slovenske banke,« še meni Rajko Stanković.

Medij: Dnevnik Avtor: Igor Dernovšek tema: izbrisani mali delničarji, obveznice Datum: Ponedeljek, 12. aprila 2021 Vir: TUKAJ

Ustavno sodišče je začelo postopek za oceno ustavnosti več določb zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Čeprav pobudniki, nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, še niso izčrpali vseh pravnih sredstev, pa so okoliščine tega primera po oceni ustavnega sodišča izjemne.

Ustavno sodišče je nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank priznalo pravni interes in začelo postopek za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Pobudniki izpodbijajo določbe zakona, ki urejajo omejitev sodnega varstva le na ugotavljanje odškodninske odgovornosti Banke Slovenije (BS) ter temu ustrezno ločitev pravd iz prej začetih enotnih postopkov. Prav tako izpodbijajo pogoje in postopek za izplačilo pavšalnega nadomestila, omejitev višine odškodnine ter njeno obrestovanje, kakor tudi izključno pristojnost okrožnega sodišča v Mariboru ter nadzor in prekrškovno odgovornost v zvezi z obveznostjo, da se zaupni dokumenti iz virtualne podatkovne sobe uporabijo izključno za namen poteka odškodninskih postopkov.

Na ustavnem sodišču ugotavljajo, da izpodbijane zakonske določbe na pravni položaj pobudnikov sicer ne učinkujejo neposredno, in da se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, pa so po njegovi oceni okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki namreč e dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. »Zaradi izbrisa lahko odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni«, so zapisali.

Za dolgotrajnost postopkov je kriv zakonodajalec

Na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da v zvezi s problematiko izbrisa že dlje časa potekajo različni postopki na ustavnem in na drugih sodiščih, k njihovi dolgotrajnosti pa je po njihovi oceni bistveno pripomogel tudi zakonodajalec, ki je najprej protiustavno uredil nadomestno (odškodninsko) sodno varstvo upravičencev iz kvalificiranih obveznosti. Zakonodajalec je z odpravo protiustavnosti zamujal več kot dve leti in pol, od maja 2017 do decembra 2019, ko je bil uveljavljen ZPSVIKOB. Po sprejemu tega zakona pa je ustavno sodišče marca lani ugodilo predlogu Banke Slovenije za zadržanje izvrševanja zakona do končne odločitve o njeni zahtevi za oceno ustavnosti in s tem znova prekinilo odškodninske postopke nekdanjih imetnikov zoper Banko Slovenije.

Ker mora pri odločanju o sprejemu pobud upoštevati tako potek časa od izbrisa, kakor tudi močan širši javni interes za čimprejšnjo rešitev vprašanja ustavnosti zakona, ki ureja pravice in obveznosti večjega števila prizadetih oseb, ustavno sodišče ocenjuje, da bi napotitev pobudnikov na formalno in materialno izčrpanje sodnega varstva pomenila ogrožanje človekovih pravic. Zato je po njihovem mnenju treba v tej zadevi odstopiti od običajne zahteve po izčrpanju pravnih sredstev, »ki bi v okoliščinah primera zanje delovala pretrdo«. Ustavno sodišče je pobudnikom priznalo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb in jih prejelo v obravnavo tudi zato, ker gre za pomembna ustavnopravna vprašanja, so še pojasnili.

Mali delničarji z mešanimi občutki

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) imajo nad odločitvijo ustavnega sodišča mešane občutke. »Veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne, razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013. Tako razlaščenci še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar priznava tudi ustavno sodišče,« so zapisali v MDS, in opozorili, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Slovenije, ki so vlagali v pokojninske družbe, zavarovalnice...

Ob tem pa se, kot pravijo v Društvu MDS, ne morejo znebiti občutka, da ustavno sodišče dela s »figo v žepu«, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti omenjenih določb.

V Društvu MDS tudi še vedno ne razumejo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani BS, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na državo. »S tem so preprečili načelo enakosti orožij pred sodiščem, kar naj bi bilo eno o temeljnih načel pravne države. Če že pa bi morala Republika Slovenija, ki je z izbrisi tudi sama utrpela škodo, kot intervenient nastopati kvečjemu na strani razlaščencev in ne na strani razlastitelja,« menijo v Društvu MDS.

BS aktivirala skupino pravnih strokovnjakov

Medtem ko ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije čaka na odgovore Sodišča EU in je do takrat postopek prekinilo, je Banka Slovenije za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, oktobra lani aktivirala skupino pravnih strokovnjakov.

»Ideja je, da skupina neodvisnih, uglednih strokovnjakov na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe, v nekaj mesecih pripravi rešitev, ki bo skladna z veljavno pravno ureditvijo v Sloveniji in EU,« je takrat povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Skupina sedaj počasi zaključuje svoje delo.

US zavrgel pobudo o javni objavi tožnikov

Ob tem je ustavno sodišče zavrglo pobudo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank za začetek postopka za oceno ustavnosti desetega odstavka 25. člena ZPSVIKOB. Po tem odstavku mora sodišče v osmih dneh po vložitvi tožbe na svoji spletni strani javno objaviti podatke o tožnikih, ki vlagajo tožbo v skladu s tem členom. Po pojasnilih ustavnega sodišča deseti odstavek 25. člena zapoveduje javno objavo podatkov o tožnikih le za tožnike, ki dejansko vložijo tožbo na podlagi tega člena zakona, ki je bil uveljavljen 19. decembra 2019. Pobudniki pa so vložili odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije na podlagi 350.a člena zakona o bančništvu in po drugih pravnih podlagah zoper poslovne banke v letih 2016 in 2017, torej še pred uveljavitvijo te določbe.

Zakonskih določb, ki urejajo posege v človekove oziroma ustavno varovane pravice, se po mnenju ustavnega sodišča praviloma ne sme razlagati ekstenzivno, glede na to pa omenjeni deseti odstavek 25. člena zakona »sploh ne posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnikov«.

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Ponedeljek, 01. februar 2021

Poteza ustavnega sodišča, ki se je v presoji ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU, je po mnenju Društva MDS "absolutno nepotreben zastoj v postopku".

Ustavno sodišče naj zastavi vprašanje, ali je z evropskim pravom skladen 26. člen slovenske ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

"Stanje, da toliko razlaščenih vlagateljev v slovenske banke ostaja po sedmih letih na začetku poti, je v nasprotju s tem členom ustave," so zapisali v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS).

Edino vprašanje, ki bi zares moralo biti po njihovem postavljeno, bi se glasilo, ali je v skladu z evropskim pravom, če se opravi naknadna neodvisna strokovna ocena glede tega, ali so bili pri uporabi instrumentov za reševanje delničarji in upniki subjekta reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajen insolvenčni postopek, ter se delničarje in upnike poplača glede na ugotovitve te strokovne ocene.

Ustavno sodišče se je s sklepom s 14. januarja, kar so sporočili v petek, odločilo, da se v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU. Med drugim ga sprašuje glede izplačila odškodnin iz sredstev Banke Slovenije ter javne objave podatkov, ki so bili podlaga za izredne ukrepe. Do odločitve Sodišče EU je postopek prekinilo, Sodišču EU pa predlagalo, da odloči po hitrem postopku.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 11. december 2020 Stran: 10

Poročilo računskega sodišča Centralna banka pod drobnogledom - Revizorji dvomov niso mogli ne potrditi ne ovreči

Pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 je bila Banka Slovenije (BS) delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa je bila neuspešna, ugotavlja včeraj objavljeno poročilo računskega sodišča o izvajanju nadzorstvenih funkcij BS med letoma 2008 in 2014.

Revizorji so ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči. Maja Grgič »Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljeno dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev,« piše v poročilu.

Njegova vsebina je večinoma zakrita, ker da gre za poslovno skrivnost. Spomnimo, BS je v letih 2013 in 2014 pri šestih državnih bankah na podlagi odločb o izrednih ukrepih skupaj ugotovila zapet milijard evrov bančne luknje, ki smo jo nato z dokapitalizacijo pokrili davkoplačevalci. BS je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec.

Presoja v rokah ocenjevalcev

Računsko sodišče je izreklo kar nekaj pripomb glede pregledov kakovosti sredstev bank (AOR), ki sta jih izvedli družbi Ernst & Young in Deloitte svetovanje. Državni revizorji opozarjajo, da BS pri izvedbi AOR ni zagotovila enotne metodologije, največje razlike pa so bile pri ocenah donosnosti terjatev, unovčitvene vrednosti zavarovanj in izračunu dodatnih slabitev. Pri tem je bila presoja prepuščena posameznim ocenjevalcem. Računsko sodišče ugotavlja, da je na rezultate AOR pomembno vplivalo ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin. Pri tem sta se po njegovih ugotovitvah uporabljala dva pristopa - zunanji ogled nepremičnine in avtomatizirani pristop, ki pa nista omogočila ocene po mednarodnih standardih verodostojne vrednosti, zato teh ocen ni bilo mogoče uporabiti za oceno finančnega položaja banke, a so se. Banka Slovenije po presoji državnih revizorjev tudi ni zagotovila ustrezne enotne metodologije izvajalcev za določitev unovčitvene vrednosti zastavljenih premičnih in nepremičnih zavarovanj, prav tako ni predložila gradiv, ki bi upravičevala uporabo teh odbitkov pri izračunu dodatnih slabitev v pregledanih bankah.

»Na različen način so bile obravnavane tudi terjatve, ki so bile opredeljene kot donosne,« še piše v poročilu. In še, da BS ni imela ustreznega nadzora nad delom izvajalcev AOR, zato je otežena tudi presoja o primernosti uporabe rezultatov teh pregledov pri finančni oceni položaja bank. Glede izvedbe stresnih testov, ki sta jih izvajali družbi Oliver Wyman in Roland Berger, računsko sodišče ugotavlja, da je predpostavke makroekonomskih scenarijev za stresne teste določala BS, ki je manjkajoče podatke iz pregledov AOR nadomestila s konservativnimi predpostavkami, ker je pomenilo odstop od predvidene metodologije.

Vendar pa računsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali je bila ocena o kapitalskem primanjkljaju zato višja ali ne.

Dvomi o utemeljenosti razlastitev

Glede razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov banki, ki jih je BS utemeljila z negativnim kapitalom bank, pa računsko sodišče ugotavlja, da ni ustrezno utemeljenih razlogov za medletno prilagoditev izkazov bank, ki je bila opravljena na podlagi pregledov AOR. Državni revizorji so zaznali določena odstopanja od mednarodnih računovodskih standardov, a tega zaradi nerazpoložljivosti potrebne dokumentacije niso mogli ne ovreči ne potrditi kot tudi ne negativnega kapitala bank.

Kot je znano, je BS v sanaciji izbrisala za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank. Kljub dvomom računsko sodišče tudi ni moglo potrditi ali ovreči, ali je bilo odrejeno povečanje kapitala bank primerno.

Poročilo ugotavlja, da je večji del od ugotovljene 4,8-milijarde izgube izhajal iz bančnih terjatev, ki so bile opredeljene kot nedonosne, pri tem pa niti iz gradiv BS ni razvidno, kako so se te razvrščale med dobre in slabe. Na ugotovljeni primanjkljaj kapitala je vplival tudi prenos nedonosnih terjatev na slabo banko, a je bil ta učinek zaradi nizke vrednosti majhen, ugotavljajo revizorji. Razlika med stresnimi testi bank v obeh pristopih je znašala kar 1,5 milijarde evrov, vendar računskemu sodišču iz gradiv BS ni uspelo ugotoviti razlogov za odstopanja.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so zadovoljni, da tudi računsko sodišče izraža podobne dvome o uspešnosti izrečenih ukrepov BS, kot so jih doslej imeli sami. Ogorčeni pa so, da je velik del poročila zakrit: »Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po sedmih letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je BS utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin.« Menijo, da so ugotovitve revizorjev dodaten vzrok za poravnavo z razlaščenimi vlagatelji.

Raziskovalna oddaja TV Slovenija

Kakšne so bile okoliščine v državi leta 2013? So bile res tako katastrofalne, kot je ocenjevala Evropska komisija? So bankirji z lahkotnim podeljevanjem kreditov raznim tajkunom ogrozili stabilnost slovenskega bančnega sektorja in s tem vse države?

Mojca Šetinc Pašek, TV Slovenija

6. junij 2019 ob 20:00

MMC RTV SLO

Sanacija slovenskih bank je bila ena sama velika gostija. Mastili so se vsi, ki so sedli k mizi. Evropska komisija in ECB sta zadovoljno oglodali svojega poskusnega zajčka – Slovenijo - in potem domačim reševalcem bank zagotovili nove službe v Bruslju.

Za ogled prispevka iz oddaje BREZNO pritisni TUKAJ ali na sliko.