Telekom Slovenije
Poslanci z avtentično razlago zakonodaje nad Žugljeve postopke
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 05. 2011 Stran: 20
Ljubljana - Vse kaže, da bo moral direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj ustaviti postopke za odvzem glasovalnih pravic državnim lastnikom Zavarovalnice Triglav, Krke, Pozavarovalnice Sava, Aerodroma Ljubljana, Save, Telekoma Slovenije in Nove KBM ter državi vrniti glasovalne pravice v Abanki Vipi in Petrolu. Žugelj sicer po prvih napovedih tega ne namerava storiti oziroma napoveduje ustavni spor.
Poslanci so namreč včeraj sprejeli avtentično razlago 63. in 75. člena zakona o prevzemih, po kateri mora oseba ali skupina povezanih oseb, ki so ob sprejemu prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzemno ponudbo objaviti šele, ko presežejo prehodni prevzemni prag oziroma jim prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo ter tako svoje lastništvo znižajo na zatečeno stanje. Po dosedanji zakonski ureditvi je veljalo, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona o prevzemih presegale prevzemni prag, nitrebaobjaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo. Toda nekateri državni lastniki so to storili.
SBI TOP začel teden z 0,89-odstotnim padcem
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni dan Datum: 19. 04. 2011 Stran: 12
Nov teden se je na Ljubljanski borzi začel z negativnim predznakom, indeks blue chipov SBI TOP je izgubil skoraj odstotek vrednosti. Med pomembnejšimi so se podražile edino delnice NKBM, za katere je treba odšteti 41 centov več kot pa za nove delnice, ki jih bo banka izdala v okviru dokapitalizacije.
Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 785,05 točke, kar je 7,04 točke oz. 0,89 odstotka manj kot v petek. Borzni posredniki so sklenili za skoraj 1,9 milijona evrov poslov.
Pri tem so bile vnovič najbolj trgovane delnice Krke, katerih zaključni tečaj ostaja pod 60 evri. Lastnika jih je zamenjalo za skoraj 400.000 evrov, njihov zaključni tečaj pa se je znižal za 0,80 odstotka na 59,32 evra. Borzni posredniki so prijavili tudi en posel s svežnjem delnic novomeškega farmacevta, vrednim 130.000 evrov.
Medtem ko so lahko obstoječi delničarji in mali vlagatelji po ceni osem evrov le še včeraj vpisali delnice, ki jih bo Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) izdala v okviru dokapitalizacije, pa je bilo treba za obstoječe delnice banke včeraj na borzi odšteti 8,41 evra. To je 0,12 odstotka več kot v petek. Sklenjenih je bilo za skupaj 39.400 evrov poslov.
Tečaj delnic Gorenja je ob 42.030 evrih sklenjenih poslov ostal nespremenjen pri 11,70 evra, medtem ko so se vse ostale delnice, katerih vrednost se upošteva pri izračunu indeksa SBI TOP, pocenile.
Upniki Zvona Ena za zdaj ne nasprotujejo prisilni poravnavi
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 04. 2011 Stran: 11
Telekom Slovenije pa je proti vodenju postopka prisilne poravnave v T-2
Upniki mariborske finančne družbe v pretežno cerkveni lasti Zvon Ena Holdinga, ki je od konca marca v prisilni poravnavi, so se v sredo prvič sestali na seji upniškega odbora, je sporočila prisilna upraviteljica Mojca Breznik. Za predsednika upniškega odbora je bil izvoljen direktor Celjske borzno posredniške hiše (CBH) Zdenko Podlesnik.
Kot je še pojasnila Breznikova, je uprava družbe upnikom predstavila predlog načrta finančnega prestrukturiranja in jim razdelila poročilo uprave o načrtu finančnega prestrukturiranja.
"Prisotni so v razpravi izrazili večja pričakovanja poplačila terjatev od predstavljenih in se strinjali, da je s sodelovanjem in uspešnim vodenjem postopka prisilne poravnave mogoče doseči boljše poplačilo. Nadaljevanju postopka prisilne poravnave ni nihče nasprotoval," je zapisala prisilna upraviteljica Zvona Ena Holdinga.
Žugljevi postopki proti državi bodo koristili privatizacijskim mogotcem in skritim lastnikom
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.
Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.
Sprememba razmerij moči
Škandalozni predlog sanacije cerkvenih Zvonov: upnikom bi odpisali 300 milijonov
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25
Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.
Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.
Upnike bi poplačali z razprodajo naložb
Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.
Pod eno streho, a ne vedno z enakimi cilji
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 28. 03. 2011 Stran: 3
Upravljanje državnih naložb
Koliko centrov naj upravlja državne deleže? - AUKN bi raje sam odločal o večjih naložbah Kada in Soda -Njuni vodstvi nosita odgovornost, agencija ne
Ljubljana - Nedavni zaplet na parlamentarnem odboru za javne finance in monetarno politiko o tem, kako in v čigavem imenu naj agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) odloča glede kapitalskih deležev v lasti paradržavnih skladov, in četrtkovo različno glasovanje državnih lastnikov na skupščini Telekoma Slovenije znova odpirata vprašanje, koliko centrov naj upravlja državne naložbe. In še - ali bi morali državni lastniki vselej glasovati usklajeno, četudi zasledujejo različne cilje. Vprašanje je aktualno tudi zato, ker se ravnokar, le nekaj mesecev po ustanovitvi nove agencije, začenja sezona delničarskih skupščin gospodarskih družb.
Kje tiči zaplet? Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) je predvidel, da bo AUKN poleg vseh državnih naložb korporativno upravljala tudi nekatere deleže Kada in Soda. In sicer naložbe, katerih skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov. Po trenutnih vrednostih so to deleži v Novi Ljubljanski banki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, Telekomu Slovenije, Krki, Pozavarovalnici Sava, Gorenju, Savi, Hitu in PDP. Podlaga za to naj bi bila strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki bo določila tudi podjetja, ki naj ostanejo v državni lasti. Vendar ta strategija še ni sprejeta, zaradi česar je vlada zakon novelirala in predvidela, da bo agencija do sprejetja strategije z omenjenimi naložbami obeh državnih skladov in tam, kjer skupni delež presega 25 odstotkov glasovalne pravice, na skupščinah izvrševala »v imenu in za račun« Kada in Soda.
Agencija z novelo zakona ni zadovoljna
Sklada lastnih delnic ne bo
Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 9
Ljubljana - Delničarji Telekoma Slovenije na 18. seji niso izglasovali pooblastila upravi za nakup lastnih delnic, družbo Deloitte revizija pa so imenovali za posebnega revizorja, ki bo preveril vodenje posameznih poslov skupine Telekom Slovenije v zadnjih petih letih. Odločilni so bili glasovi zastopnice države (in Soda), Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN).
Oblikovanje sklada lastnih delnic so predlagali NFD, Kad, Perspektiva FT, NLB, Primorski skladi in Zavarovalnica Triglav, AUKN pa je podprl poslovodstvo in nadzornike Telekoma, ki so menili, da lahko za dvig cene delnice največ naredijo z dobrimi poslovnimi rezultati.
Predsednica uprave AUKN Dagmar Komar je razložila, da v tem trenutku ne vidijo ne strateških, ne jasnih ekonomskih vzrokov za oblikovanje sklada lastnih delnic, zaradi visokih slabitev finančnih naložb pa so podprli posebno revizijo.
Dagmar Komar je glasovanje utemeljila z mislijo, da bi se z oblikovanjem sklada lahko zmanjšali kapitalska ustreznost družbe in boniteta Telekoma, ki je eden večjih domačih izdajateljev vrednostnih papirjev na mednarodnih trgih, zato je ohranjanje njegove poslovne bonitete pomembno za stabilnost vsega slovenskega poslovnega okolja.
Telekom Slovenije je vložil prvo odškodninsko tožbo
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 25. 03. 2011 Stran: 11
Prvo odškodninsko tožbo je uprava Telekoma Slovenije verjetno proti nekdanjemu šefu Bojanu Dremlju ali članom njegove uprave vložila konec minulega tedna. Podrobneje tožbe predsednik uprave Telekoma Ivica Kranjčevič ni želel razložiti niti delničarjem na včerajšnji skupščini.
Na Telekomu so sicer pripravljali dve odškodninski tožbi, po neuradnih informacijah zaradi nakupov družb On.net in Najdi.si. Dremelj pravi, da o vloženi tožbi ne ve nič.
Revizija bo!
Delničarji so na skupščini potrdili zahtevo Kada in Soda za posebno revizijo vodenja nekaterih poslov v zadnjih petih letih. Mali delničarji, združeni ob Rajku Stankoviću, so sicer želeli, da posebni revizor preveri le posle stare uprave, a neuspešno. Revizorji iz družbe Deloitte revizija bodo lahko preverili vse posle, tudi iz zadnjega leta dni, odkar Telekom vodi Kranjčević.
Izredna revizija v Telekomu Slovenije
Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 9
Država je dosegla svoje - da, v Telekomu Slovenije bo izredna revizija in ne, družba ne bo odkupovala lastnih deležev
Delovanje dveh uprav v zadnjih petih letih. Vsi nakupi in prodaje delnic in poslovnih deležev. Vse na novo ustanovljene hčerinske firme. Vsi opcijski posli. Vsi nepremičninski in investicijski posli, ki presegajo milijon evrov. Pa vsi krediti, ki so jih podeljevali. Vse to mora pod drobnogled revizorjev iz hiše Deloitte, so včeraj na skupščini sklenili delničarji Telekoma. In pri tem so bili zelo soglasni. Sklep je dobil 99,74-odstotno podporo (na skupščino so sicer prišli predstavniki lastnikov 82 odstotkov delnic). Odločilni pa so bili državni glasovi. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je predstavljala državno polovico Telekoma, glasovala pa je tudi v imenu Slovenske odškodninske družbe (Sod). Slednja ima skupaj s Kapitalsko družbo (Kad) petino delnic. Prav Sod in Kad pa sta revizijo sploh predlagala.
Kaj želijo lastniki izvedeti? Ali so bili posli Telekoma pod nekdanjim predsednikom uprave Bojanom Dremljem in zdajšnjim Mco Kranjčevičem ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani. Pa tudi to, kako vplivajo na Telekom z vidika izpostavljenosti tveganjem. Bo pa ta široka revizija že druga po vrsti, saj je nadzorni svet družbe že lani prejel izsledke "forenzičnega" pregleda nakupov firm v Makedoniji in slovenskega prevzema spletne družbe Najdi.si. Revizorji so ugotovili kopico nepravilnosti, nova uprava pa je že sprožila prve pravne korake. Kranjčevič je včeraj delničarjem celo povedal, da je Telekom v zvezi z enim od omenjenih prevzemov že vložil odškodninsko tožbo. Proti komu in za kolikšno vsoto, pa bo razkril šele, ko bo tožba uspešno vročena toženim. Prvi mož Telekoma sicer pričakuje, da bo tokratna revizija tokrat zahtevala vsaj pol leta dela.
Ne bo odkupov lastnih delnic
Dagmar Komar v Telekomu nad interese Kada, Soda in skupine malih delničarjev
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 03. 2011 Stran: 23
Ljubljana - Predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) Dagmar Komar se je na včerajšnji skupščini postavila na stran uprave Telekoma Slovenije in tako preprečila izglasovanje pooblastila za nakup lastnih delnic. S tem se je Komarjeva jasno postavila tako proti željam večje skupine malih delničarjev Telekoma Slovenije kot tudi proti ekonomskim interesom Slovenske odškodninske družbe (Sod), Kapitalske družbe (Kad), ki bo morala letos v pokojninsko blagajno nameniti 50 milijonov evrov, in celotne Republike Slovenije, ki na takšen način dopušča nedonosno poslovanje svojih strateških naložb.
Že na prvi pomembnejši letošnji skupščini so se tako uresničile napovedi, da AUKN ne bo delovala v ekonomskem interesu paradržavnih skladov, ki bi morala zaradi svojih zakonskih obveznosti od strateških naložb države zahtevati izboljšanje donosnosti. »Po oceni agencije mora biti sklad lastnih delnic oblikovan premišljeno in podprt z dolgoročno strategijo. V tem trenutku ne vidimo ekonomskih razlogovza oblikovanje sklada lastnih delnic« je na skupščini povedala Komarjeva, ki meni, da bi nakup lastnih delnic poslabšal celo bonitetno oceno Telekoma.







