Telekom Slovenije

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 31. 12. 2012 Stran: 6

Za prodajne prihodke Telekoma Slovenije, ki ze vec let upadajo, bo po novem odgovoren predsednik uprave Rudolf Skobe

Manjšinski delničarji v albanskem Primu in bosanskem Aneksu so večinsko državni Telekom Slovenije stali okoli šest milijonov evrov, smo izvedeli neuradno. Zakaj je Telekom odkupil omenjene deleže v času, ko mu upadajo prihodki od prodaje in ko država od njega zahteva izplačilo vmesne dividende?

Z manjšinskimi lastniki je imel podpisane prodaje oziroma nakupe. Primo naj bi Telekom Slovenije (TS) odkupil zato, ker ga namerava prodati, kupec pa naj bi zahteval stoodstotni delež, Aneks pa na zahtevo manjšinskega lastnika Nebojša Antonijevida.

Umik iz Albanije, širitev v BiH

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 12. 2012 Stran: 9

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb zahteva čimprejšnji sklic skupščine

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (Aukn), ki je v ukinjanju in ki jo kot vršilec dolžnosti vodi Igo Gruden, je na upravo Telekoma Slovenije v imenu Republike Slovenije, ki je 62,54-odstotna lastnica Telekoma, vložila zahtevek za čimprejšnji sklic skupščine delničarjev, na kateri bi glasovali tudi o izplačilu vmesne dividende še v najvišji zakonsko dopustni višini. Skupščina ne bi bila pred začetkom februarja, saj mora po Telekomovem statutu sklic biti objavljen v Uradnem listu (to ne bo pred 27. decembrom) in najmanj 30 dni pred skupščino. Glede (vmesnih) dividend je uprava Telekoma po statutu pooblaščena, da jih izplačuje tudi med letom glede na predviden dobiček tekočega leta, odobri pa jih nadzorni svet. Ne smejo pa vmesne dividende biti višje od polovice predvidenega dobička po oblikovanju rezerv in niti od polovice dobička pretekleta leta, kakor je opredeljeno tudi v zakonu o gospodarskih družbah, torej bi lahko bile okrog 3,20 evra bruto na delnico. Skupina Telekom Slovenije je letos do konca septembra neto finančni dolg s 389 milijonov evrov znižala na 337 milijonov.

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Ugovšek Jure Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 27. 12. 2012 Stran: 7

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb v zahtevi za sklic skupščine Telekoma Slovenije poleg k izvolitvi novih članov nadzornega sveta upravo družbe poziva k izplačilu vmesne dividende. Ta bi lahko znašala okoli 3,3 evra za delnico.

Po zakonu o gospodarskih družbah in tudi statutu Telekoma Slovenije o izplačilu vmesne dividende ne odloča skupščina (ta odloča o razdelitvi bilančnega dobička po zaključku poslovnega leta), ampak uprava, predlog uprave pa mora potrditi tudi nadzorni svet.

Sašo Stanovnik iz Alte Invest pravi, da je z vidika delničarjev vmesna dividenda vsekakor pozitivna, težava pa je nepredvidljivost takih zahtev po dividendah, saj lahko to povzroči ne najbolj optimalno upravljanje prostih sredstev: »Upravičenost do dividend je pravzaprav stvar lastnikov, torej v konkretnem primeru predvsem države. Ta, vemo, potrebuje denar, Telekom Slovenije pa ga ima, zato zahteve po visokih dividendah niti niso presenetljive. Na poslovanje bo to vplivalo predvsem z vidika naložb družbe. Tako lahko to potezo tudi jemljemo kot znamenje Telekomu Slovenije, da država ne želi visokih naložb družbe v prihodnjem letu, ampak le močan prosti denarni tok. Pravzaprav je to tudi logična poteza, še zlasti ker so se v preteklosti številne naložbe izkazale kot zgrešene, bojazen oziroma nevarnost je le v tem, da bi menedzment vprihodnje hitreje vlagal v manjše naložbe, da se v bilanci ne bi nabralo veliko denarja (saj bi to znova sprožilo zahtevo po izplačilu vmesne dividende) .«

Za vmesne dividende do polovice dobička

Medij: Kapital Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 17. 12. 2012 Stran: 8

Precej delnic je poraslo, kar nekaj pa tudi precej upadlo

V Sloveniji je konec leta izredno pestro. Dobili smo novega predsednika države, zgodili so se upori, čakajo nas pokojninska reforma in reforma trga dela, vroče je okoli bank, predvsem NLB in NKBM, ki burita duhove s ponovnimi dokapitalizacijami. Slovenska borza se na to ne odziva, veliko delnic je poraslo (npr. Pivovarna Laško, Telekom, Intereuropa), kar nekaj tudi precej upadlo (npr, Gorenje). Melanholičnosti torej ni zaznati. Nasprotno čez mejo prevladuje optimizem, azijske borze so dosegle najvišji vrh od avgusta lani, pa tudi Dax je na 18-mesečnem vrhu.

Dokapitalizacije bank burijo duhove. Potem ko bo NLB Merkurju odpisala 25 mio EUR terjatev, je pestro tudi okrog njene dokapitalizacije: Društvo Malih delničarjev (MDS) je namreč preko nasprotnega skupščinskega predloga zahtevalo, da zdajšnji delničarji NLB ohranijo prednostno pravico do dokapitalizacijskih delnic NLB po 15 evrov.

Uprava in nadzorni svet NLB za skupščino 29. decembra namreč predlagata, naj stari delničarji nimajo prednostne pravice do nakupa dokapitalizacijskih delnic po 15 evrov. Samo prvi krog. v katerem bi lahko delnice kupili delničarji, bi naj po MDS trajal 30 dni, torej do januarja prihodnje leto. Brez 375 milijonov evrov pa banka na 31. decembra ne bo dosegala vseh kapitalskih ciljev.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 12. 2012 Stran: 4

Nadzornik finančnega trga ATVP bo predvidoma v me dni odločal o odvzemu državnih glasov v Telekomu, Triglavu in Aerodromu Ljubljana

Že prihodnji teden bi lahko agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odvzela glasovalne pravice državi in z njo povezanim osebam v Aerodromu Ljubljana. Sledila bo odločitev o glasovalni pravici v Telekomu in Triglavu. Kdo bo v državnih družbah imel glavno besedo, če bo država ostala brez pravice do glasovanja?

Država zdaj nima glasovalnih pravic v NKBM in Abanki Vipa. To pa zato, ker so državni lastniki kupovali delnice teh družb, s čimer so (kljub verjetni poznejši prodaji) po mnenju ATVP kršili prevzemno zakonodajo. Glasove je država izgubila tudi v nekaterih drugih družbah, denimo v Pozavarovalnici Sava, a jih je zaradi spremembe zakonodaje, kije prevzemni prag dvignila s 25 odstotkov na tretj inski prag, znova pridobila.

Brez glasov tik pred zamenjavo nadzornikov

Če bo država v Aerodromu, Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav izgubila glasove, nihče od preostalih lastnikov sam ne bo obvladoval več kot deset odstotkov družbe. Kljub temu pa bodo mali lastniki odločali o tem, kdo bo nadzoroval družbo.

1. AERODROM LJUBLJANA: Če država ne bo imela glasov, bo naj vecj i lastnik z 9,1-odstotnim deležem družba Publikum Trezor, ki je v večinski lasti podjetja za upravljanje družb Publikum Holding (lastnika sta Zvone Taljat in Dean Čendak). Ljubljansko letališče sicer nadzorujejo štirje predstavniki kapitala (predsednica je Anja Stroj in Štampar iz Kada) in dva predstavnika delavcev. Mandat jim poteče sredi prihodnjega leta.

Medij: Dnevnik Avtorji: T.M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 11. 2012 Stran: 9

Telekom Sloveniie

Da bo skupina Telekom Slovenije do konca leta celo presegla načrte in podvojila čisti dobiček, se lahko zahvali predvsem nadaljnjemu zniževanju zadolženosti in nižanju stroškov obresti ter dejstvu, da ji letos ne bo treba narediti tolikšnih slabitev kot lani. Pred prodajo ji gre na roko tudi boljše poslovanje v Makedoniji, ki pa je še vedno negativno.

Če so se v Telekomu že sprijaznili, da bodo letošnje leto kljub iskanju novih virov prihodkov zaključili s slabšim rezultatom, okoli številke 800 milijonov evrov ali celo pod njo, je bila njihova ključna usmeritev višja dobičkonosnost. Ker bo letos skoraj polovico več naložb (med 130 in 140 milijoni evrov), zaradi odpravnin odhajajočim zaposlenim pa stroški dela celo rasejo, bo nekoliko nižji tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA). A vseeno so že v prvih devetih mesecih, ko so glede na lani izgubili štiri odstotke prihodkov, imeli praktično identičen dobiček iz poslovanja (EBIT) kot lani. Kot je razvidno iz četrtletnega poročila, je pri tem pomagal boljši »računovodski« rezultat pri višini amortizacije in drugih odhodkov (slabitve, rezervacije), kjer so »privarčevali« 29 milijonov evrov. Vse to je povezano tudi z rezultatom v Makedoniji, kjer so čisto izgubo znižali s 25 na pet milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 10. 2012

Ljubljana - Z letošnjim oktobrom mineva 10 let, odkar je ljubljanska družba ABM vložila odškodninsko tožbo proti Telekomu Slovenije, ker naj bi ta zlorabil prevladujoči položaj. Vendar pa ta primer na sodišču še vedno ni doživel epiloga.

Okrožno sodišče v Ljubljani je marca letos odločilo, da mora Telekom Slovenije zaradi zlorabe prevladujočega položaja družbi ABM plačati odškodnino v višini 2,3 milijona evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodba še ni pravnomočna, Telekom se ima še možnost pritožiti na višje sodišče, kar je tudi storil. "Predmetna zadeva še ni pravnomočno zaključena, spis je od 17. septembra zaradi reševanja pritožb na Višjem sodišču v Ljubljani," so za STA pojasnili na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

ABM je tožbo vložil leta 2002 in v njej sprva zahteval dobre štiri milijone evrov odškodnine, ki pa jo je nato sodnica Tanja Poberžnik na podlagi izračuna izvedenca znižala na omenjeno vsoto.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 10. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Vlada Janeza Janše nadaljuje svoj način korporativnega upravljanja, pri katerem pa ne krši več zgolj zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ampak očitno tudi vse druge zakone, ki ji stojijo na poti pri kadrovanju v družbah z lastniškim deležem države. Vlada je namreč Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) po naših informacijah izrecno naložila, da pooblaščenec, ki bo na torkovi skupščini Cinkarne Celje zastopal 20-odstotni delež Modre zavarovalnice, vloži nasprotni predlog in v nadzorni svet ene najuspešnejših gospodarskih družb v državi imenuje člana SDS Matjaža Janšo. Z navodilom je vlada tokrat povozila tudi zakon o gospodarskih družbah, ki določa, da lahko nasprotne predloge na skupščinah vlaga zgolj delničar, torej v tem primeru Modra zavarovalnica.

Vlada postavlja s tovrstno prakso v neprijeten položaj tako pooblaščenca, ki bo na skupščini glasoval v imenu Modre zavarovalnice, kot predsedujočega skupščini. Glede na sklic skupščine bo to vodil Zdenko Podlesnik in ta bo odločil, ali na dnevni red skupščine uvrstiti nasprotni predlog brez podpisa oziroma soglasje delničarja ali ne.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 09. 2012 Stran: 9

SBI TOP je kot osrednji indeks Ljubljanske borze včerajšnje trgovanje končal pri 591 indeksnih točkah in še šestič zapored končal borzni dan s pozitivnim predznakom. Zgolj v tem tednu je pridobil kar deset odstotkov vrednosti in je za pol odstotka tudi nad vrednostjo z začetka letošnjega leta. Po visoki rasti so tudi ta teden izstopale delnice Petrola, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav, o katerih se že dlje časa ugiba, da bi lahko bile prav pri vrhu prodajnega seznama podjetij v pretežni državni lasti. Delnica Petrola se je tako ta teden z ravni 190 zavihtela na 220 evrov, nič manj impozantna ni bila rast vrednosti Telekomove delnice, s 65 na 80 evrov, zaostajala ni niti delnica Zavarovalnice Triglav z rastjo z 12,4 na skoraj 15 evrov.

Prav iz največje slovenske zavarovalnice so včeraj sporočili prevzemno namero za ljubljanski Slovenijales, kjer so po nakupu za dobrih sedem milijonov evrov skoraj 22-odstotnega deleža od Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe zdaj že 83,55-odstotni lastniki Slovenijalesa. Zavarovalnica Triglav tokrat preostalim skoraj 1000 delničarjem Slovenijalesa ponuja za delnico v denarju 119,43 evr a (pred letom dni 112,6 evra), s čimer celotno družbo, ki jo bo Triglav po kasnejši iztisnitvi malih delničarjev najverjetneje priključil k svoji nepremičninski družbi, vrednoti na 32,7 milijona evrov. Vrednost delnice Slovenijalesa se je letos večino časa gibala med 30 in 40 evri, od poletja dalje pa se je njena vrednost pričela vzpenjati proti 80 evrov, pred včerajšnjo objavo prevzemne namere pa je bila vredna 70 evrov.