Telekom Slovenije

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 04. 2013 Stran: 9

Spremembe zakona o prevzemih ATVP in mali delničarji ogorčeni nad rešitvami ministrstva za gospodarstvo - Predlogi še niso dokončni

Ljubljana - Ker državni lastniki v petih pomembnih podjetjih nimajo glasovalnih pravic, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že pripravljajo spremembe zakona o prevzemih, s katerim bi državi vrnili te pravice. A s temi predlogi niso zadovoljni ne na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ne mali delničarji.

Spomnimo: ATVP je v devetih družbah državnim lastnikom zaradi kršenja prevzemne zakonodaje oziroma povečanja deleža odvzela glasovalne pravice. V Petrolu je državi uspelo glasove pridobiti po sodni poti, v Krki, Savi Re in Savi jih je nazaj pridobila z zakonskim dvigom prevzemnega praga, v Telekomu Slovenija, Zavarovalnici Triglav, Abanki Vipa, Novi Kreditni banki Maribor in Aerodromu pa jih še vedno nima. Po sedanji zakonodaji je izhod le objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod 33 odstotkov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 04. 2013 Stran: 8

Zakon o prevzemih

Država seje očitno odločila, da si bo glasovalne pravice v NKBM, Abanki Vipi, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana izborila nazaj kar s spremembo zakona o prevzemih.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Stanka Stepišnika mimo oči javnosti pripravlja korenite spremembe zakona o prevzemih, ki bi državi praktično čez noč vrnile glasovalne pravice v NKBM, Abanki Vipi, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana.

S spremembami in dopolnitvami zakona o prevzemih, ki bi imele retroaktivne učinke, namerava namreč ministrstvo razveljaviti celo že pravnomočne odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je zaradi kršitve zakona o prevzemih državi vzela glasovalne pravice v več pomembnih slovenskih družbah. Kot izhaja iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, namerava gospodarsko ministrstvo državi glasovalne pravice zagotoviti z odvzemom enega izmed glavnih orožij ATVP. Doslej je namreč veljalo neizpodbitno dejstvo, da povezane družbe delujejo usklajeno, medtem ko bi po predlogu ministrstva ATVP morala to tudi dokazati. V praksi bi moral torej direktor ATVP Damjan Žugelj dokazati, da sta NKBM in Luka Koper (obe sta v večinski lasti države) z državo delovali usklajeno, ko sta pred petimi oziroma šestimi leti kupovali delnice več borznih podjetij in tako državi tudi nakopali odvzem glasovalnih pravic. Vsaj v primeru upravljalca koprskega pristanišča bi bilo to zelo oteženo. Luka Koper je namreč upravljanje svojih finančnih naložb zaupala zunanjemu izvajalcu m niti m vedela, da je ta trgoval z delnicami podjetij, kjer država že presega prevzemni prag.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 04. 2013 Stran: 15

Prejšnji teden sta bili na sporedu dve razburljivi skupščini delničarjev Petrola in Luke Koper. Obe podjetji veljata za strateški in še kako pomembni.za slovensko državo, v kateri ima (nejposredno prevladujoč, v Luki Koper celo večinski lastniški delež, četudi nova vlada Alenke Bratušek nadzora nad Slovensko odškodninsko družbo (Sod), kjer do zdaj ni Uspela imenovati "svojih" nadzornikov in vodstva, ki sta bila zamenjana ob sestopanju prejšnje Janševe vlade, ni prevzela. A ha koncu se je na Petrolu tik pred zdajci izšlo po večinskih željah aktualne, pa tudi prejšnje vlade. Svoj lonček je pristavil še Darij Južna iz Perspektive, ki lastniško obvladuje dobro desetino Petrola, in to še iz časov, ko se je z Bavčarjevim Istrabenzom skušalo prevzeti Petrol in se za njegove delnice odštevalo tudi po 1000 evrov za delnico ali skoraj petkrat več, kakor so vredne danes. Politično in upravljavsko obvladovanjeSoda bo za novo vlado pomembno, saj je Sod predhodnik Slovenskega državnega holdinga, ko bo ta predvidoma v pol leta začel delovati.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 04. 2013 Stran: 9

Skupščina Petrola Delničarji podprli višjo dividendo, ki bo znašala deset evrov na delnico -Mali delničarji zagrozili državnim lastnikom

Ljubljana - Od 7. aprila bodo Petrol nadzirali Igo Gruden, Matija Blažič, Irena Prijovič, Tomaž Kuntarič in Klemen Ferjančič, 16. julija pa se jim bo pridružil Mladen Kaliterna, ki bo zamenjal Darija Južno, je sklenila skupščina Petrola. Te seje udeležilo 66 odstotkov kapitala.

Sprejeti predlog je kompromis, ki sta ga sklenili državna Slovenska odškodninska družba (Sod), ki jo še vedno obvladuje SDS, in Kapitalska družba (Kad) - skupaj sta 28-odstotni lastnici -, zato da je Sod glasoval za kandidate vladajoče koalicije. Kandidati so bili menda usklajeni tudi z drugim pomembnim lastnikom - Darijem Južno, predsednikom uprave borzno-posredniške družbe Perspektiva.

Kuntarič je nekdanji in najverjetnejši bodoči šef Soda, Prijovičeva je sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, Kaliterna pa član uprave družbe Prespektiva. Vse tri kandidate je predlagal tudi sedanji nadzorni svet Soda. Gruden je v. d. člana uprave Soda, Blažiča iz Bureau Veritasa je menda predlagala Pozitivna Slovenija, govori se, da kar sam finančni minister, Ferjančič pa je nekdanji nadzornik Kada in direktor SGP Tehnik, predlagal pa ga je Kad.

Mali delničarji zagrozili državi

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 23. 03. 2013 Stran: 18

Pogovor s pravnikom, specializiranim za korporacijsko pravo in korporativno upravljanje.

Slovenija bo v nekaj letih že tretjič spremenila model upravljanja državnih podjetij. »To je slabo,« pravi direktor družbe RMG je kritičen do upravljanja podjetij pri nas. Včasih se imenovanju konkretnih primerov izogne, a je mogoče ugotoviti, da gre za primere Mercatorja, NKBM, Petrola ...

»Veliko sodne prakse v prihodnosti bo javnosti všečne, ker so imeli v nekaterih družbah preprosto tako hude kršitve, da so dokazljive, vse pa ne bodo. Vsi ne bodo obsojeni.«

Pri upravljanju državnih naložb smo znova v prehodnem obdobju, saj Slovenski državni holding še ni ustanovljen, nova vlada pa namerava koncept upravljanja nekoliko spremeniti. Je smiselno ta projekt nadaljevati ali bi bilo bolje oživiti Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kot pozivajo nekateri?

Napaka je bila, da smo se spremembe v holding sploh lotili. Stroka je finančnega ministra Janeza Šušteršiča opozarjala, da institucionalne spremembe niso prioritetna naloga in da tega ni mogoče speljati v dveh mesecih. Na koncu je eno leto spreminjal formo, vsebine se pa sploh lotil ni. Najslabše je, da nenehno spreminjamo institucije in da se vsebina upravljanja sploh ne more dvigniti na višjo raven, ker se te institucije ves čas ukvarjajo same s sabo, družbe pa so medtem prepuščene same sebi.

Kar zadeva holding, menim, da ta oblika lahko deluje skladno s smernicami OECD. Tudi v tujini imajo tovrstne primere, denimo, v Avstriji. Treba pa je razumeti, kaj je holding po našem pravu. Holding bo po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) lahko deloval izključno kot pretežno porfeljski upravljavec, saj v holdingu ne more biti enotnega vodenja. Poenostavljeno povedano: ne more dajati navodil odvisnim družbam, ampak lahko upravljavske pravice izvršuje le prek skupščine. Če bomo neko institucijo vzpostavili, da bi prek nje upravljali strateške naložbe v skladu s strateškimi cilji države, potem holding ni najboljša forma.

Po načrtih nove vlade holding ne bo več lastnik državnih podjetij, ampak jih bo le upravljal. Kaj potem to pomeni za ta koncept? Je še smiselno, da imamo holding kot delniško družbo?

Bolj razdelanih predlogov še nisem videl, ampak na prvi pogled to nima smisla. Če holding ne bo lastnik, ne bo holding. Holding je namreč družba, ki financira, ustanavlja in prek skupščin upravlja odvisne družbe. Tudi upravljavec premoženja v smislu družbe za upravljanje (DZU) ne rešuje vsebinskega vprašanja, kajti DZU izključno upravljajo portfelj s prodajami in nakupi, zato da ustvarjajo dodano vrednost. Poleg tega bi bilo dobro prej ustanoviti sklad, ki naj bi ga DZU upravljal, kot na primer na Nizozemskem. Če pa bo to le institucija, ki bo sedela na strateških naložbah in ne bo smela ničesar početi z njimi, to ne bo DZU. Če želi vlada imeti državni urad ali agencijo, pa gre spet za drugo obliko. Ni smiselno, da se samo zaradi vzdrževanja kontinuitete institucija še vedno imenuje holding, njegovo bistvo pa je nekaj drugega.

Omenili ste že, da holding, kot je bil zamišljen, lahko svoje pravice do državnih podjetij izvršuje le na skupščini, ne more pa vplivati na ravnanje odvisnih družb. Kako bo s tem zdaj, če holding ne bo lastnik teh državnih naložb? Problem glede obveznih navodil podjetjem se je namreč pojavljal že pri AUKN.

Medij: Večer Avtorji: S.P.L. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 03. 2013 Stran: 6

Potem ko se je v začetku februarja močno zapletlo, ko so nadzorniki Slovenske odškodninske družbe (Sod) krivdno razrešili vse tri člane Sodove uprave, ker ta ni, kot so ji naročili nadzorniki, zahtevala umika sklica skupščine Telekoma, na kateri so odločali o novih nadzornikih (državni lastniki pa po odločitvi Agencije za trg vrednostnih papirjev niso smeli uresničevati glasovalnih pravic), je nadzorni svet ta teden spremenil svojo odločitev: člani uprave Tomaž Kuntarič, Krešo Šavrič in Matjaž Jauk so razrešeni nekrivdno, iz drugih poslovnih in ekonomskih razlogov. Po pisanju Dnevnika naj bi se vsi trije odrekli odpravnini.

Razrešena uprava Soda ni zahtevala preklica skupščine Telekoma z argumentom, da bi bilo tako ravnanje v nasprotju z zakonom, saj bi bilo za tako potezo potrebno soglasje državnega zbora; nadzorniki pa so nemudoma imenovali novo upravo Soda: Petra Ješovnika, Iga Grudna in Nado Drobne Popovič. Skupščino Telekoma je zahtevala še nekdanja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki je do uveljavitve zakona o Slovenskem državnem holdingu zastopala državo kot 62,54-odstotna lastnica Telekoma. Po ukinitvi agencije pa z državnim premoženjem do ustanovitve holdinga upravlja Sod. Za vsako korporativno pomembno potezo, tudi navodilo za umik zahteve za sklic skupščine, mora dobiti soglasje državnega zbora.

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 03. 2013 Stran: 8

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi kršitve zakona o prevzemih z odločbo Sodu (za njihove delnice in delnice Zpiza), novogoriškemu Hitu, Elesu, D.S.U., Novi KBM in Telekomu Slovenije, ki so skupno 64,19-odstotni lastniki Zavarovalnice Triglav, odvzela glasovalne pravice v največji slovenski zavarovalnici. Naložila jim je tudi 4000 evrov stroškov postopka. Glasovalne pravice jim bodo vrnjene, če katera izmed omenjenih družb ali več teh skupaj objavi bodisi prevzemno ponudbo ali zniža svoje skupno lastništvo pod (prevzemnih) 33 odstotkov.

Z odločitvijo ATVP se strinjajo tudi v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), ki ga vodi Rajko Stankovič, kjer so 21. februarja že vložili izpodbojno tožbo na sprejete sklepe skupščine delničarjev, ki je bila 14. februarja letos. Istočasno upajo, da bo sedaj vodstvo zavarovalnice na podlagi odločbe ATVP kmalu sklicalo (ponovljeno) novo skupščino, na kateri bi bili razrešeni 14. februarja imenovani novi nadzorniki Triglava, ki so sodili pod interesno sfero nekdanje vlade Janeza Janše, ter imenovani nadzorniki, ki bodo odsevali stanje delničarjev, ki trenutno imajo glasovalno pravico in ne kršijo prevzemnega zakona.

Medij: Dnevnik Avtorji: K. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 02. 2013 Stran: 9

Sod

Nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe (Sod) naj bi na včerajšnji seji po naših informacijah znova razpravljal o domnevno nezakoniti razrešitvi zdaj že nekdanjih članov uprave Tomaža Kuntariča, Kresa Šavriča in Matjaža Jauka. Predsednik nadzornega sveta Soda Andrej Cunder po končani seji na naša vprašanja ni želel odgovarjati, nam je pa odgovore po elektronski pošti obljubil za danes.

Spomnimo, Kuntariča, Šavriča in Jauka je nadzorni svet Soda razrešil 6. februarja letos tik pred skupščino Telekoma Slovenije, in sicer zato, ker Sod ni zahteval preklica skupščine v imenu Republike Slovenije, saj bi za to v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu (SDH) potreboval soglasje državnega zbora. Skupščina Telekoma Slovenije je bila sklicana ob 14. uri, uprava Soda pa je bila po sklepu nadzornega sveta razrešena uro in pol prej, natančneje ob 12.30. Kot izhaja iz objave v sodnem registru, so Sod od 6. februarja letos od 12.45 naprej že vodili Peter Tešovnik, Igo Gruden in Nada Drobne Popovič, njihova prva naloga pa je bila, kot smo poročali, le nekaj minut pozneje obisk uprave Telekoma Slovenije, ki so jo skupaj s Cundrom želeli prepričati o preklicu skupščine. Na tej, spomnimo, država zaradi odločitve Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ni imela glasovalnih pravic, a so mali delničarji kljub temu v nadzorni svet imenovali vladna izbranca, Matjaža Janšo in Miho Kluna, ki pa sta še isti dan odstopila.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23.02.2013

Ministrstvo je ugotovilo, da je bil odpoklic uprave Sod utemeljen.

Ljubljana – Pravniki so nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe (Sod) opozorili, da od zdaj že prejšnje uprave Soda zahtevajo nezakonito ravnanje, to je, da v imenu državnega deleža Telekoma brez soglasja državnega zbora zahtevajo preklic skupščine družbe, smo izvedeli neuradno.

Ker prejšnja uprava Soda pod vodstvom Tomaža Kuntariča te nezakonite zahteve ni hotela izpeljati, jo je nadzorni svet družbe krivdno razrešil. Nadzorniki, ki so podprli oba sporna sklepa so tako zavestno kršili zakon, kar je lahko podlaga za odškodninsko tožbo. Prvi nadzornik Andrej Cunder je na vprašanje Dela, ali so bili res opozorjeni, da ravnajo nezakonito, odgovoril le, da nadzorni svet Soda od uprave družbe ni zahteval nezakonitih ravnanj. Pojasnil za to ni navedel.

Le štirje »za«

Nadzorni svet Soda pri spornih odločitvah po naših informacijah ni bil soglasen. Za sporna sklepa so, pravijo naši viri, glasovali Andrej Cunder, Nuša Ferenčič, Martin Bratanič in Radivoj Nardin. Vsi štirje so blizu vladajočima strankama SDS in NSi. Trije predstavniki zaposlenih so spornim odločitvam nasprotovali, dva člana pa sta se menda vzdržala.

»Če nadzorniki ravnajo protipravno jih lahko delničarji ali nadzorni svet odpokličejo prek sodišča. Če zaradi tega nastane škoda, pa so tudi odškodninsko odgovorni,« je za Delo pojasnil pravnik dr. Marijan Kocbek. Dodal je, da v posledica zavestnega kršenja zakona le to, da krivda za to ni sporna.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 02. 2013 Stran: 8

Z državo povezane družbe na današnji skupščini Zavarovalnice Triglav bi lahko ostale brez glasovalnih pravic, kar manjšim delničarjem po Telekomu spet odpira pot do nadzornega sveta

Na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) smo naslovili vprašanje, ali nameravajo še pred današnjo skupščino delničarjev odvzeti z državo povezanim osebam glasovalne pravice zaradi domnevne kršitve prevzemne zakonodaje. Namreč, že 19. januarja 2010 je državna Luka Koper dokupila 500 delnic Zavarovalnice Triglav, s čimer so (Zpiz, SOD, Hit, Eles, Luka Koper, DSU, Nova KBM, Telekom Slovenije) kot približno 65-odstotne lastnice največje slovenske zavarovalnice in z državo povezane osebe preseg(a)le 33-odstotni prevzemni prag. Ne nazadnje bo na današnji skupščini Triglava glavna točka zamenjava nadzornikov, saj 7. aprila šestim predstavnikom kapitala poteče mandat. Jovan Lukovac in Gregor Kastelic naj bi še naprej ostala nadzornika Triglava, po predlogu nekdanjega AUKN, ki je tudi zahteval sklic skupščine, naj bi se jim pridružili še Janez Bencina, nedavno za kratek čas prvi mož AUKN, dr. Mihael Perman, nekdanji prvi mož Agencije za zavarovalni nadzor, Marjan Mohorko, v ormoški Carreri Optvl vodja kontrolinga, in Blaž Šlemic, v banki DBS direktor poslovanja s pravnimi osebami.