Telekom Slovenije

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 12. 2013 Stran: 6

Tri banke, NLB, Nova KBM in Abanka, so že dva dni ponovno podržavljene. Denar za dokapitalizacijo je v bankah že čakal na zeleno luč iz Bruslja. Toda eden od pogojev za državno pomoč je bil v celoti izničiti premoženje delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic. ICakšnih sto tisoč malih delničarjev je tako ostalo brez vloženega denarja, pa četudi je ta od skupščine do skupščine bank vsako leto kopnel.

Nepotrebna odločitev

In na skupščinah so rohneli predvsem mali delničarji, zahtevali podatke o domnevno spornih poslih takratnih uprav, opozarjali so tudi, da vsaka vnovična dokapitalizacija razvodeni njihovo premoženje. A so bili vsakič preglasovani s strani predstavnikov države.

"Ta odločitev je zelo nenavadna in nepotrebna. Banke namreč niso v položaju, da bi morale delničarje razlastiti. Gre za ukrep, ki bo imel pravne posledice," je povedal dr. Franc Križanič, nekdanji minister za finance, v čigar mandatu je morala vrsta podjetij v državni lasti (Pošta Slovenije, elektroenergetska podjetja) dokapitalizirati NKBM, da se ob javni ponudbi delnic na mednarodnih trgih ne bi zmanjšal delež države. Državne družbe Eles, GEN energija in Pošta Slovenije so takrat za delnice NKBM odštele 47,5 milijona evrov. Te milijone so sedaj seveda izgubile tudi one. Marko Golob, nekdanji član uprave ukinjene AUKN, pravi: "Agencija ni bila samostojna pri razpolaganju z državnim premoženjem, sledila je sklepom vlade in parlamenta. V zvezi z nakupi delnic Nove KBM s strani podjetij v državni lasti pri dokapitalizaciji Nove KBM leta 2011 smo sledili sklepom vlade in državnega zbora, ki sta sprejela takšno odločitev."

Umetno napihnjena luknja?

Medij: Delo Avtorji: Ferlič Žgajnar Brigite Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 11. 11. 2013 Stran: 10

Intervju Pri šestintridesetih letih zaseda položaj prvega nadzornika Zavarovalnice Triglav in je član uprave Soda. Kariero je kot Velenjčan začel v Vegradu v VViesbadnu. Nadaljeval jo je v nekem nemškem podjetju, pa pri Potezi in kasneje na finančnem ministrstvu. Mandat predsednika nadzornega sveta je nastopil pred štirimi meseci, zdaj pa so ga že hoteli zamenjati. Tako ravnanje ima za slovensko folkloro. Pravi, da si želi biti z ljudmi pošten, iskren in držati besedo.

'Runjak preprečil puč v Zavarovalnici Triglav, ostaja na mestu predsednika nadzornega sveta' in podobni so bili prejšnji teden naslovi v medijih. Kaj se je dogajalo v ozadju?

Namen ni bil, da bi bila zadeva medijsko odmevna, na žalost je bil to stranski produkt dogajanja, in to za družbo ni dobro.

V Triglavu imamo nesrečno situacijo, saj ima država 63-odstotni lastniški delež, nima pa glasovalnih pravic, zato je prav, da svoje interese zasleduje skozi nadzorni svet. Z vidika upravljanja je to težka situacija, moj namen pa je bil vedno iskanje konsenza znotraj nadzornega sveta. Struktura tega je raznovrstna s številnimi strokovnjaki, tudi tujimi, ki imajo neko širino, znanje s področja upravljanja, financ, zavarovalništva. Med vsemi temi mnenji je izziv iskati ravnotežje.

In ta izziv je bil prejšnji teden še posebej velik?

Nanašal se je na zgodbo v zvezi z nakupom hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje, ko Triglav s svojo neobvezujočo ponudbo žal ni prišel v ožji izbor.

Zakaj niste želeli, da bi o tem stekla izredna seja nadzornikov?

Medij: Dnevnik Avtorji: Javornik Lojze Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 10. 2013 Stran: 24

Vlada se je v tem tednu seznanila s potekom prodaj 16 družb, kjer je že maja sprejela sklep o prodaji. Od takrat se, če smo pošteni, formalno veliko ni premaknilo. Potekala so edino pogajanja o prodaji domžalskega premožnega podjetja Helios, ki pa formalno še vedno niso končana. Dodatno je bila na seznam uvrščena še Letrika. V zadnjem času pa smo lahko priče ukrepom, kjer bi vlada rada Bruslju »dokazala«, da z ukrepi za stabilizacijo javnih financ misli resno.

Tako je nadzorni svet Soda že dal soglasje k prodaji Heliosa. Vlada je morda le spregledala, da je vrag vzel šalo in da za EU ne bo dovolj začetek pogajanj, ampak predvsem zaključeni posli in dodatni evri v državni blagajni. Vsekakor se scenarij prodaje Telekoma iz leta 2008 ne bo smel ponoviti, ko smo se tik pred zdajci odpovedali ponudbi islandskega Skiptija v višini 400 evrov za delnico. Danes je tečaj za skoraj 300 evrov nižji.

Zanimiv bo tudi razplet pri Heliosu, kjer je septembra odjeknila informacija v zvezi s srbskim nepremičninskim poslom še iz časov Belinke. Helios je v tem poslu dokaj nerazumno prevzel nase vsa tveganja realizacije tega projekta, predvsem pa bode v oči dejstvo, da ne gre za njegovo osnovno dejavnost, ampak za gradnjo nepremičnin v Srbiji. Kupec, kije ostal v igri za nakup domžalskega podjetja, je seveda zastrigel z ušesi in močno spustil ceno. Neuradno se govori o nezavezujoči ponudbi v višini 600 evrov za delnico, ki pa je bila znižana na 520 evrov. Razlika je torej 80 evrov za delnico, ki ob predpostavki, da novi kupec pridobi več kot 90-odstotni delež v podjetju, znaša ravno tistih spornih 20 milijonov evrov. Tako bo očitno tveganje realizacije projekta v celoti preneseno na obstoječe lastnike Heliosa, med katerimi so seveda tudi mali delničarji.

Medij: Delo Avtorji: Bernik Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 23. 09. 2013 Stran: 26

Domači trg Pričakovanja privatizacije so še vedno glavno gonilo borznega trgovanja

Vrednosti delnic na Ljubljanski borzi so pretekli teden vendarle nekoliko porasle. Trgovalni teden se je sicer začel v precej pesimističnem ozračju, osrednji delniški indeks SBITOP je postopoma drsel navzdol, njegova vrednost pa se je spogledovala s psihološko mejo 600 indeksnih točk.

Med pomembnejšimi delnicami je najbolj blestel Telekom Slovenije. Trgovanje se je po dveh tednih vrnilo nad 110 evrov, petkovi posli pa so bili sklenjeni celo pri 116 evrih, kar je najvišja cena v letošnjem letu. Največji vpliv na trgovanje z delnicami Telekoma imajo še vedno privatizacijska pričakovanja. Časovni načrt privatizacije še ni znan, vendar država z izbiranjem finančnega svetovalca, za katerega se po informacijah zanima 12 investicijskih družb, dela postopne majhne korake proti cilju.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 08. 2013 Stran: 6

Telekom Slovenije

Medtem ko se vlada šele pripravlja na privatizacijo Telekoma Slovenije, naj bi se minister za infrastrukturo Samo Omerzel že sestal s predstavniki T-Hrvatskega telekoma, prek katerega naj bi se Deutsche Telekom podal v boj za prevzem največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja.

Čeprav se privatizacija Telekoma Slovenije še ni uradno začela in država v teh dneh izbira šele svetovalca pri prodaji njenega večinskega deleža, nekateri člani vlade očitno že sestankujejo z najresnejšimi kupci za našega nacionalnega operaterja. Tako naj bi se minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki se zanima tudi za dogajanje v Aerodromu Ljubljana, pred kratkim potihoma srečal s predstavniki T-Hrvatskega telekoma (T-HT), prek katerega naj bi Deutsche Telekom tokrat naskakoval Telekom Slovenije.

Glede na to, da gre za posel v vrednosti do 750 milijonov evrov, zaradi prodaje enega zadnjih velikih nekdanjih monopolistov pa bo zanimanja prav gotovo veliko, nas je zanimalo, ali so bili o domnevnem sestanku ministra Omerzela s predstavniki hrvaškega telekoma obveščeni pristojni organi. Ne nazadnje bo na koncu vlada tista, ki bo prižgala zeleno luč morebitni prodaji najboljšemu ponudniku.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Perić Toni Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 08. 2013 Stran: 10

»Jaz že vem, kaj pravi zakon, in bom odstopil, kot pravi zakon ...«je bil kratek belokranjski mogotec, ko smo ga vprašali, ali upošteva pravnomočno sodbo - O tem, kje bo opravljal delo v splošno korist, se mu za zdaj ne sanja, časa ima, kot je dejal, dve leti -Morda to bolje ve njegova sestra, ki je sekretarka Rdečega križa v Metliki

Enoto Rdečega križa Slovenije v Metliki vodi Zalka Klemenčič, ki ima glede na svoj ugled tudi zelo močan vpliv na vse humanitarne dejavnosti v okolici. Njen položaj postane zelo zanimiv za tiste, ki vedo, da je njen brat Dari Južna, ki ima po naših podatkih stalno bivališče na območju občine Metlika. In Dari Južna, belokranjski poslovnež ter lastnik neprecenljivega premoženja, bo moral po nedavni sodbi okrožnega sodišča v Ljubljani opraviti 1260 ur dela v splošno korist. To bi zneslo kakšni dve uri dobrodelnosti sleherni dan prihodnji dve leti. Odvisno od tega, kam in kako ga bo razporedil center za socialno delo v Metliki.

»Imam še dve leti časa,« nam je kratko dejal Dari Južna, ko smo ga spraševali, ali si je že organiziral delo, kot je zapisano v sodbi. »Ne vem, kje bom delal, drugih komentarjev pa nimam.«

Naj spomnimo, da bo moral Dari Južna zaradi oškodovanja novomeškega gradbenega podjetja CGP plačati tudi vrtoglavo stransko denarno kazen 1,313.000 evrov in oškodovanemu podjetju vrniti 4,500.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Takšen je bil sporazum s tožilcem Boštjanom Jegličem in Južno, saj sojenja sploh ni bilo. Južna mora nakazati 187.000 evrov v dobrodelne namene, in sicer različnim bolnišnicam. »S sodbo sem zelo zadovoljen. Izrečena denarna kazen je daleč najvišja v zgodovini Slovenije, saj so se doslej višine kazni gibale okoli 40.000 evrov,« je povedal okrožni državni tožilec Boštjan Jeglič in dodal, da v primeru sojenja višina kazni po vsej verjetnosti ne bi dosegla niti polovice izrečene.

Službe za ugledne policiste

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 10. 07. 2013 Stran: 13

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bo najbrž preverila, ali je Goran Brankovič, sicer šef Presada, lahko novi nadzornik Pivovarne Laško.

Minuli teden so prejeli prijavo, ki se nanaša na Brankovičevo nedavno imenovanje (mandat naj bi mu začel teči septembra). Najprej bodo izvedli predhodni preizkus, v katerem bo KPK ocenil zadostnost razlogov za uvedbo preiskave.

Kdo forsira Brankoviča

Brankoviča, sicer tudi nekdanjega šefa Slovenskih železnic, v nadzorne svete (poskusili so tudi v Telekomovega) predlaga društvo malih delničarjev Rajka Stankoviča MDS. V Laškem jim sprva ni uspelo, je pa predlog potem »posvojila« NLB - bilje izglasovan. Potrdil ga je denimo tudi državni Kad, kar je nekatere, ki ne želijo biti imenovani, presenetilo. A v NS Laškega je bil imenovan tudi »njihov« Jože Bajuk.

Kaj pravi Brankovič

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 07. 2013 Stran: 9

Čeprav država na včerajšnji skupščini tudi zaradi lastne krivde ni imela glasovalnih pravic, je bila izglasovana višja dividenda, s čimer se bo pred načrtovano prodajo letos v proračun nateklo skoraj 50 milijonov evrov

Telekom Slovenije bo letos svojim delničarjem izplačal za kar 78 milijonov evrov dividend, dvakrat več od predvidenih. Na včerajšnji skupščini sta bila izvoljena tudi nova nadzornika, dr. Marko Hočevar in Matej Golob Matzele. Na njej je ob odsotnosti večinskega glasu države še enkrat prevladal blok, ki ga tvorijo Modra zavarovalnica pod vodstvom Boruta Jamnika, skladi KD in družbe Darija Južne.

Na skupščini, ki je bila zaradi nesklepčnosti prestavljena za eno uro, nato pa je minila v znamenju nedelovanja glasovalnih naprav, so se kresali interesi le pri imenovanju novih članov nadzornega sveta. Ta bi nadomestila februarja letos odstopljena člana SDS. Če je Marko Hočevar, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, prejel skorajda soglasno podporo, se je pri drugem kandidatu (prvotno je bil predlagan Jože Palčnik) pričakovano zapletlo. Ze tik pred začetkom skupščine je bilo namreč slišati, da poskuša država prek društva MDS pod vodstvom Rajka Stankoviča v nadzorni svet spraviti nekdanjega direktorja Slovenskih železnic Gorana Brankoviča. Do glasovanja o nasprotnem predlogu ni prišlo, saj je bil pred tem na pobudo prej omenjenega bloka imenovan Matej Golob Matzele, nekdanji direktor podjetja PDP. Proti njemu so glasovali delničarji s 84.000 delnicami.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 07. 2013 Stran: 6

Z nasprotnim predlogom mali delničarji in tudi država kot večinska lastnica Telekoma Slovenije, ki včeraj sicer ni imela glasovalnih pravic, do občutno višjih dividend

Ker država in nekateri z njo povezani lastniki na včerajšnji skupščini delničarjev Telekoma Slovenije še vedno niso imeli glasovalnih pravic, se je skupščine udeležilo le nekaj več kot 10 odstotkov kapitala največje slovenske telekomunikacijske družbe. Ti pa so po pričakovanjih in verjetno tudi ob tihem soglasju države podprli nasprotni predlog nekaterih malih delničarjev (Modra zavarovalnica, PPS, Intersvet, Perspektiva, družbi Vizija Holding, NFD 1, DBS ter skladi KD) o delitvi bistveno višje dividende od sprva predlaganih 1,46 evra bruto ob že izplačanih 3,70 evra bruto vmesne dividende na delnico. Tako bo namesto skupnih 5,16 evra za posamezno Telekomovo delnico letos v 60 dneh izplačanih kar 12 evrov bruto dividende ali nekaj več kot 78 milijonov evrov.

Presenetljivo veliko je bilo tehničnih zapletov z glasovanjem, četudi je šlo za skupščino delničarjev tehnološkega podjetja. Tako so morali delničarji posamezne točke preskakovati, kar nekaj jih je bilo izvedenih z dvigom rok in ne na elektronski način. Kljub vsemu sta bila na koncu za nova nadzornika izglasovana dr. Marko Hočevar, ki je bil že v prvotnem predlogu, na ljubljanski ekonomski fakulteti pa je zaposlen kot vodja katedre za računovodstvo ter revizijo, ter z nasprotnim predlogom Modre zavarovalnice Matej Golob Matzele, ki je trenutno zaposlen v Abanki Vipa kot izvršni direktor področja za poslovanje s pravnimi osebami. Delničarji so z veliko večino oddanih glasov potrdili, da sme Telekomova uprava v naslednjih treh letih v imenu podjetja dokupiti do 10 odstotkov lastnih delnic ali 653.547 delnic, trenutno jih že ima v lasti 30 tisoč ali 0,46 odstotka vseh.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 07. 2013 Stran: 9

Skupščina Država, ki nima glasovalnih pravic, bo dobila dobrih 39 milijonov evrov - Letos manj za naložbe

LJUBLJANA - Delničarji visokotehnološke družbe Telekom Slovenije so z dvigom rok izglasovali skoraj 54 milijonov evrov dividende (8,30 evra na delnico). Večinska, 72,38-odstotna lastnica država, ki že pol leta nimi glišovalnih privlč, bo dobila 39,1 milijona evrov.

Ker je pri odločanju o višini dividende tehnika zatajila, so delničarji malo potelovadili z dvigovanjem rok. Glasovalne naprave so nato usposobili samo še za glasovanje o nadomestnih nadzornikih. To sta postala Borut Hočevar, nadzornik že v prejšnjem mandatu, in Matej Golob Matzele, ki ima nadzorniške izkušnje od Moldavije do Slovenije. V NS TS ga je namesto predvidenega Jožeta Palčnika predlagala Modra zavarovalnica, katere upravo vodi Borut. Jamnik, sicer predsednik NS TS. O predlogu Društva malih delničarjev Slovenije - ti so predlagali Gorana Brankoviča, nedolgo tega prvega moža slovenskih železnic, pred tem pa tudi Sinfonike - niso glasovali.