Preobrat v večletni preiskavi lastninjenja Splošne plovbe?
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 22. 04. 2013 Stran: 21
Po več letih preiskovanja sumov kaznivih dejanj v zadevi Splošna plovba je zapriseženi sodni izvedenec ugotovil, da naj bi nemški kupec v različnih transakcijah z deleži Splošne plovbe pridobil večmilijonsko premoženjsko korist.
Premoženjska korist, ki naj bi jo pridobilo podjetje Döhle ICL v različnih transakcijah z lastniškimi deleži Splošne plovbe, znaša skoraj štiri milijone evrov.
Čeprav je to zapriseženi sodni izvedenec za ekonomijo in finančno stroko ugotovil po naročilu Mercate, ki s Splošno plovbo že več bije sodno vojno za svoj prav, bi bil lahko morda podatek o premoženjski koristi nemškega ladjarja ključnega pomena pri nadaljevanju preiskave in morebitni uvedbi kazenskega postopka v enem od najbolj netransparentnih privatizacijskih postopkov na naših tleh. Spomnimo, podjetje Döhle ICL je v Splošni plovbi pridobilo več kot polovični lastniški delež po tem, ko je leta 2007 kupilo 30 odstotkov delnic.
Policija sumov storitve kaznivih dejanj ni zaznala...
Zaradi domnevnih nepravilnosti v zadevi Splošna plovba je bilo do zdaj vloženih enajst kazenskih ovadb. Po naših informacijah je devet od teh ovadb vložila Mercata, eno pa komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Zadnjo ovadbo sredi leta 2011 je Mercata vložila proti Döhle ICL in lastniku Jochenu Thomasu Döhleju. Očita mu, da je nekdanjega finančnega ministra, danes že pokojnega Andreja Bajuka naklepoma napeljal k izrabi uradnega položaja: večkrat naj bi ga nagovarjal, naj mu omogoči postopen prevzem večinskega deleža Splošne plovbe, med drugim tako, da se Mercati prepreči, da bi presegla 25-odstotni oziroma kontrolni delež v Splošni plovbi. To pa se je pozneje tudi zgodilo.
Nepravilnosti je zaznalo tudi več državnih institucij. Da je bil državni delež v tej družbi prodan netransparentno in ob kršitvi zakonov, je tako ugotovilo računsko sodišče. Tudi komisija za preprečevanje korupcije je še v času, ko jo je vodil Drago Kos, pri prenosu lastništva Splošne plovbe z države na Sod, ki je bil eden ključnih korakov pri njeni privatizaciji, zaznala razloge za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic posameznih članov vlade. A na policiji so nam pojasnili, da se sumi, povezani s Splošno plovbo, niso potrdili, o čemer so nazadnje tožilstvo obvestili lani.
Toda kljub temu se je specializirano tožilstvo odločilo za nadaljevanje predkazenskega postopka. Lani novembra je tako ljubljanskemu okrožnemu sodišču predlagalo postavitev sodnega izvedenca ekonomske stroke zaradi kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic. Pred časom je vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan v oddaji Odkrito na RTV Slovenija izjavil, da je preiskovalna sodnica takšen predlog zavrnila. »Zato ga bo zdaj tožilstvo samo angažiralo. Ne izvedenca, saj ga ne more, temveč strokovnjaka finančne stroke,« je dejal Furlan in dodal, da bodo na podlagi ugotovitev delali naprej.
... kljub temu specializirano tožilstvo nadaljuje preiskavo
Kot smo zdaj izvedeli, naj bi omenjeno mnenje izvedenca, ki je ugotovil oškodovanje, specializirano državno tožilstvo že prejelo. Tega nam tam neposredno niso potrdili. Pri tem velja poudariti, da je tožilstvo sprva predlog za postavitev sodnega izvedenca vložilo kar samo – še pred vložitvijo zahteve za preiskavo. Zakaj konkretno ga je sodišče zavrnilo, nam niti na tožilstvu niti na sodišču niso odgovorili. Podpredsednica ljubljanskega okrožnega sodišča, višja sodnica Martina Erzin, je pojasnila le, da je preiskovalna sodnica svojo odločitev strokovno pojasnila in postopala v skladu z zakonodajo. Teoretičnih razlogov za zavrnitev predloga tožilstva je po njenih pojasnilih več. Tako je med drugim mogoče, da ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje ali pa da bi bila za tožilčevo odločitev potrebna oprava preiskave. Odločitev o tem, ali bodo zahtevali sodno preiskavo, naj bi na tožilstvu sprejeli v kratkem.
Komentarja o očitkih iz kazenske ovadbe od Jochena Thomasa Döhleja, ki prek Splošne plovbe obvladuje tudi Primorske novice, nam ni uspelo pridobiti. Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj mu naših vprašanj ni želel posredovati. Vprašanja smo Döhleju naslovili tudi prek njegovega odvetnika Gregorja Velkaverha, vendar odgovora nismo prejeli. V telefonskem pogovoru, v katerem smo ga opozorili, da smo mu poslali vprašanja za Döhleja, pa je Velkaverh pojasnil, da s kazensko ovadbo ni seznanjen.
Ključ: vladni magnetogram
Opozorimo še, da na nepravilnosti nakazuje tudi magnetogram seje vlade iz junija 2006, ki bi lahko bil kronski dokaz tega, da je bila prodaja skoraj 30-odstotnega deleža v Splošni plovbi na najvišjem političnem vrhu dogovorjena že slabo leto pred prodajo vnaprej izbranemu kupcu Döhleju. Prodajni postopek je namreč potekal v več fazah. Najprej je država junija 2006 svoj 43,2-odstotni delež v Splošni plovbi neodplačno prenesla na Sod, češ da potrebuje sredstva za poplačilo obveznosti do žrtev vojnega in povojnega nasilja. Toda računsko sodišče je ugotovilo, da Sod takrat teh sredstev ni potreboval, kar bi lahko dokazovalo, da je bil motiv za prenos deleža, ki je nato končal v rokah Splošne plovbe, dejansko drugačne narave. Sod je lahko namreč takrat v nasprotju z državo, ki v proračunu ni imela rezerviranih sredstev, uveljavljal predkupno pravico za nakup dela 21-odstotnega lastniškega deleža, s čimer je Mercati de facto onemogočil pridobitev kontrolnega deleža. Tega bi takrat kot obstoječa, 19-odstotna lastnica imela v lasti, če bi se država pred tem odrekla predkupni pravici do svojega dela deleža Banke Koper.
Kako je Döhle zviševal lastništvo v Splošni plovbi
Februarja 2005 Döhle ICL prek liechtensteinske družbe Mediteranean Investment v Sloveniji ustanovi podjetje Istrainvest. Do maja 2006 pridobi Istrainvest več kot 50-odstotni lastniški delež Pomorske družbe. Konec leta 2005 je Pomorska družba obvladovala 15,8-odstotni lastniški delež Splošne plovbe.
Na začetku junija 2006 Pomorska družba od Banke Koper odkupi 5,25-odstotni lastniški delež Splošne plovbe in delež v tem podjetju zviša na 21,05 odstotka. Preden Banka Koper skupaj proda 21-odstotni delež Splošne plovbe, Republika Slovenija prenese 43,2-odstotni lastniški delež Splošne plovbe na Sod. S tem Sod, tako kot preostali trije lastniki Splošne plovbe – Mercata, Pomorska družba in Kad, postane predkupni upravičenec pri nakupu družbeniškega deleža od Banke Koper in tako kot vsi trije pridobi 5,25-odstotni delež Splošne plovbe. Za nakup deleža od Banke Koper Republika Slovenija ni imela rezerviranih sredstev.
Julija 2007 Döhle ICL od Soda in Kada odkupi 29,65-odstotni delež Splošne plovbe za 55 milijonov evrov. Skupaj s Pomorsko družba tako obvladuje 50,7-odstotni delež Splošne plovbe. Nekaj dni, preden sta Kad in Sod februarja 2007 objavila javno dražbo, so Pomorska družba, Sod in Kad, ki so skupaj obvladovali malenkost več kot 75 odstotkov Splošne plovbe, poskrbeli za preklic predkupne pravice obstoječim lastnikom in ta način sploh Döhleju ICL odprli pot za neposreden vstop v lastništvo Splošne plovbe.
Na podlagi opcijske pogodbe maja 2012 Döhle ICL odkupi 25,05-odstotni delež Splošne plovbe in na ta način skupaj s Pomorsko družbo postane 75,75-odstotni lastnik Splošne plovbe. Za nakup skupaj z obrestmi odšteje 60 milijonov evrov.
