Država znova brez glasovalnih pravic
NatisniMedij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 12. 2011 Stran: 9
Avtentična razlaga - Ustavno sodišče je razveljavilo določbe zakona o prevzemih
Ljubljana - Ustavno sodišče je razveljavilo avtentično razlago zakona o prevzemih, saj meni, da je zakonodajalec s takšno razlago spremenil zakon, kar je ustavnopravno nedopustno. To pomeni, da je država znova brez približno 38 odstotkov glasovalnih pravic v Abanki, ki jih je v začetku leta dala na led
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Kot je znano, je potreba po avtentični razlagi nastala po tem, ko je ATVP proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začel postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje (Zavarovalnica Triglav, Krka, Telekom Slovenije in druga), v dveh primerih (Petrol in Abanka) pa državnim lastnikom celo odvzel glasovalne pravice.
»Z razsodbo je ustavno sodišče znova dokazalo, da politika kljub občasni veliki želji in vnemi ne more povoziti pravne stroke,« se je odzval prvi mož Društva MDS Rajko Stanković. V društvu se zavzemajo tudi za čimprejšnjo novelo zakona o prevzemih, zlasti v delu, ki se nanaša na višino spodnjega praga, pri kateri prevzemnik mora objaviti javno prevzemno ponudbo. Ta je zdaj določen pri 25 odstotkih lastništva, po mnenju MDS pa bi ga lahko dvignili na 33 odstotkov. Predlagajo tudi, naj se pri ATVP nemudoma vzpostavi register vseh opcijskih in terminskih pogodb v notarski obliki.
Prevzemni zakon namreč dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo za niti eno delnico. Nekateri državni lastniki pa so to storili in nastal je problem. Zato so štirje poslanci na začetku leta predlagali drugačno razlago 63. in 75. člena zakona o
prevzemih, ki jo je v začetku aprila potrdil državni zbor: po tej mora oseba ali skupina povezanih oseb, ki so ob sprejetju prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzemno ponudbo objaviti šele, ko presežejo prehodni prevzemni prag, oziroma jim prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo ter tako svoje lastništvo zmanjšajo na zatečeno stanje.
Takšna razlaga prevzemnega zakona pa je zmotila ATVP, ki meni, da je avtentična razlaga neustavna. V njenem primeru ne gre za razlago nejasnosti določb zakona, temveč za spremembo, ki presega institut avtentične razlage, menijo na agenciji. S tem se strinja tudi ustavno sodišče. »Avtentična razlaga ne sme spreminjati in dopolnjevati zakonov. Spremembe in dopolnitve zakona se morajo sprejeti v zakonodajnem postopku. Če se sprejemajo z avtentično razlago, gre za njeno zlorabo,« je v obrazložitvi med drugim zapisalo ustavno sodišče.
