Naprodaj
NatisniMedij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11
Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.
V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.
Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.
Največja slovenska banka NLB, ki naj bi se do konca marca dokapitalizirala za predvidoma 250 milijonov evrov, naj bi že kmalu prodala dobrih 10 odstotkov delnic Mercatorja, ki jih je zaradi nevračila posojila predlani zaplenila Infond Holdingu Boška Šrota. Najresnejši interesent za nakup naj bi bil finančni sklad Mid Europa Partners. Skoraj četrtino delnic Mercatorja naj bi intenzivno prodajala še Pivovarna Laško in najbrž kasneje še kakšna banka, trenutna delničarka Mercatorja. V Pivovarni Laško bolj ali manj (ne)uspešno že nekaj časa prodajajo tudi časopisni družbi Večer in Delo, še v prvi polovici letošnjega leta pa naj bi strateškega lastnika poiskali še za ajdovski Fructal. Naprodaj bi lahko bila tudi sama Pivovarna Laško ali morda njena Pivovarna Union.
Določene dezinvesticije naj bi se zgodile tudi v NLB, med katerimi bo zagotovo najbolj odmevno morebitno prodajanje Banke Celje. Zanjo, kakor za Abanko Vipo, ki jo prodaja krog lastnikov okrog kranjske Save, bi lahko bilo veliko interesa že v vrstah obstoječih tujih konkurentov na slovenskem bančnem trgu, kjer se kot najresnejše interesente omenja Societe Generale (SKB banka), Raiffeisen banko, ter UniCredit banko.
Lastniki okrog NFD Staneta Valanta naj bi bili primorani prodajati tudi večinski delež v kranjski Savi. Vse bolj se začenja špekulirati o prodaji Telekoma Slovenije, ki se je po bistveno višjih cenah že prodajal pred tremi leti. Išče se tudi kupca za Cinkarno Celje, ki je v lanskem letu spet poslovala uspešno, že dlje časa se prodaja tretjo največjo slovensko zavarovalnico Adriatic Slovenko.
Močno zadolžena Luka Koper tudi prodaja četrtinski delež v Intereuropi - obe koprski družbi pa sta zaradi napačnih in poslovno dvomljivih preteklih odločitev v precej slabi kondiciji. Zdi se, da se država v tem trenutku zanesljivo ne želi ločiti le od NLB in Nove KBM, kateri ima namen kot pomembna delničarka v tem letu celo dokapitalizirati. Ker pa so prihodki države ob vse manjši zaposlenosti in vse nižjem dividendnem izplenu od njenih naložb, pa tudi od drugih davkov, vse nižji, odhodki pa tudi iz naslova različnih socialnih pomoči in nadomestil nič kaj nižji ter se zadolženost države povečuje, je vedno bolj verjetna opcija, da bo država v določenih podjetjih odprodajala svoje deleže.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da trenutek za prodajo lastniških deležev zaradi pričakovano nizkih iztrženih kupnin ni primeren, a za večino ljubiteljev nacionalnega interesa takšnega primernega trenutka ni nikdar. Četudi je treba pri prodaji določenih strateških podjetij biti previden, da ne bomo na koncu v enakem položaju kot recimo Madžari ali zlasti Hrvati, ki so večino svojih paradnih podjetij že prodali tujcem, v trenutku krize pa so tuji lastniki v prvi vrsti reševali svoja matična podjetja.
O prodaji Slovenskih železnic, ki letno "pogoltnejo" na milijone evrov davkoplačevalskega podjetja in jih državni politiki (država je večinski lastnik) niso dorasli spraviti na boljše tire, pa se ne govori.
So pa Rusom pred leti prodali Slovensko industrijo jekla in Nemcem Splošno plovbo Portorož, čeprav gre za zelo dobičkonosni podjetji in iztržene kupnine niso bile pretirano visoke.
Ker je za letošnje leto veliko pričakovanje, da se bo prodajalo kar nekaj borznih podjetij, se tudi mali delničarji teh družb nadejajo kakšne prevzemne ponudbe, predvsem pa, da bo popravila likvidnost na Ljubljanski borzi in vrednosti posameznih delnic. Upati je tudi, da bodo veliki lastniki od morebitnih kupnin ne le povrnili obstoječe dolgove bankam, ampak del denarja preusmerili v nove projekte ali pa vsaj obetavne kapitalske naložbe.
