NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 11. 2012

LJUBLJANA - Novi Ljubljanski banki (NLB) je v drugem poskusu le uspelo prodati večinski paket delnic računalniškega podjetja RRC, ki že vrsto let vodi in upravlja star Dursov informacijski sistem.

Po nakupu Opera bara, zgornjih treh nadstropij Nebotičnika in blagovne znamke Top Klub (nekdanji Global) je avstralski poslovnež slovenskega rodu Anthony Tomažin včeraj kupil tudi večinski delež družbe RRC, bolj znane kot dolgoletnega hišnega informatika Durs.

Skoraj 51-odstotni paket delnic RRC, ki ga je NLB prodajala kot zastavna upnica propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, je na včerajšnji dražbi za 2,1 milijona evrov kupil avstralski poslovnež slovenskega rodu Anthony Tomažin. »Prevzem bo moja družba Terra Australis financirala z denarjem. Preostalih 1,9 milijona evrov kupnine bom poravnal v roku dvajsetih dni,« je za Dnevnik povedal Tomažin. Ta na tokratni dražbi sicer ni imel nobene konkurence, saj 210.000 evrov varščine poleg Terra Australis ni plačal noben drug potencialni vlagatelj. Spomnimo, da se je na dražbi sredi minulega meseca za nakup RRC potegoval tudi Kompas MTS, ki je posredno v večinski lasti Sama Primožiča. Tokrat se Kompas MTS dražbe ni udeležil, razlogi, zakaj so se v manj kot mescu dni ohladili za nakup RRC, pa za zdaj niso znani.

Medij: Dnevnik Avtorji: N. O. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 10. 2012 Stran: 8

Vipava - Upravni odbor Kmetijske zadruge Vipava je včeraj dal zeleno luč iniciativi, zbrani okoli občine Vipava, za nakup 56-odstotnega deleža v Hranilnici in posojilnici Vipava. »Banko smo rešili likvidacije, rešili smo naše kmete in obrtnike,« odločitev za nakup pojasnjuje vipavski župan Ivan Princes in priznava, da s tem poskušajo reševati tudi socialno stisko v dolini. Občina bo skupaj z občinama Ajdovščina in Renče-Vogrsko ter nekaj zasebnimi malimi delničarji za banko odštela 1,6 milijona evrov.

Kmetijska zadruga Vipava se je delež odločila prodati v primežu dolgov. Direktor Boris Baje pojasnjuje, da njihova pravna služba ponudbo in garancije še preverja, podpis pogodbe pričakuje v začetku prihodnjega tedna, kupnino pa do konca novembra. Porabili jo bodo za poplačilo dolgov. Župan Princes kljub temu še vedno ni prepričan, daje s tem zgodba končana. »Verjel bom šele, ko bo pogodba podpisana. Lani smo jim za delež ponujali celo več kot tokrat, kar 2,2 milijona evrov, pa ponudbe niso sprejeli,« je župan v dvomih o resnosti dogovorov. Pri iniciativi so ga med drugimi malimi delničarji podprle družbe Koda, ki j o vodi svetovalec ajdovskega župana Peter Velikonja, pa trgovsko podjetje Farna zasebnika Aleksandra Lemuta in podjetje Metal Design podjetnika Pavla Curka. Zavezali so se, da ne glede na vložek nihče ne more kupiti več kot 10odstotnega deleža hranilnice. »S tem želimo preprečiti zgodbe, kot se dogajajo v Novi Ljubljanski banki, kjer se je o poslovanju odločalo politično,« pojasnjuje Princes. S tem bodo zmanjšali predvsem vlogo občin, ki bodo za nakup prispevale večino sredstev.

Medij: Dnevnik Avtorji: M.P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 10. 2012

LJUBLJANA -  Skupina Petrol je na dobri poti, da letošnje leto konča z rekordnimi rezultati. Samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta je nacionalni trgovec z naftnimi derivati ustvaril skoraj sto milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), kar je sedem odstotkov bolje kot v enakem lanskem obdobju in za četrtino več kot v prvih treh četrtletjih leta 2010.

Še nekoliko višja je bila rast čistega dobička, ki se je povzpel na 42 milijonov evrov. Čisti dobiček pa bi bil še za okoli pet milijonov evrov višji, če v Petrolu zaradi znižanja stopnje davka na dobiček ne bi bili prisiljeni sprostiti dela odloženih terjatev za davke, ki so jih oblikovali pri slabitvi naložbe v Istrabenz in NLB. Ker se bo davek na dobiček postopno zniževal tudi v prihodnjih letih, bo za Petrol ključnega pomena, da čim prej proda svoj tretjinski delež Istrabenza. Prodajne postopke so v družbi že začeli, rok za oddajo ponudb pa se izteče konec meseca. Če bi jim delnice Istrabenza uspelo prodati že za vsega en evro, bi jim to samo prihodnje leto denarni tok povečalo za okoli 15 milijonov evrov, skupni pozitivni učinki v obliki manj plačanih davkov pa se ocenjujejo na okoli 30 milijonov evrov.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Ugovšek Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 23. 10. 2012 Stran: 4

Od 27. oktobra morajo banke poplačevati upnike na podlagi nove listine, to je izvršnice

Listina, ki upnikom zagotavlja nepreklicno poplačilo z dolžnikovih bančnih računov - če in ko denar na teh računih bo - bo polno zaživela 27. oktobra. S tem datumom namreč banke lahko začnejo »unovčevati« izvršnice, ki jih predložijo upniki. Ali podjetja sploh izdajajo izvršnice? Bo ta novi instrument res izboljšal plačilno disciplino in likvidnost ali ne, ker v sistemu ni denarja?

Izvršnico je kot listino, s katero se dolžnik zaveže upniku plačati določen denarni znesek, uzakonil konec julija noveliran zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Podjetja in tudi državne ustanove torej izvrsnice že lahko izdajajo svojim poslovnim partnerjem in dobaviteljem - zadnji pa bodo lahko od 27. oktobra oziroma od prihodnjega tedna (zaradikonca tedna) izvrsnice začeli unovčevati na dolžnikovi banki, če bo ta s plačilom zamujal.

Sploh kdo že izdaja izvršnico?

Medij: Požar Report Avtorji: Bojan Požar Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Posli & Finance Datum: 18. 10. 2012

Robert Kleindienst naj bi na tri direktorska mesta znotraj Nove ljubljanske banke zaposlil dve svoji prijateljici ter moža svoje bivše žene, zase pa umetno izumil delovno mesto v Montenegrobanki.

Komisija za preprečevanje korupcije nam je potrdila prijavo zoper donedavnega člana uprave Nove ljubljanske banke Roberta Kleindiensta, ker naj bi si "zrihtal" službo v Montenegrobanki, hčerinski družbi NLB v Črni gori, kar naj bi imelo znake kaznivega dejanja korupcije. Prijava zajema tudi preostale bivše člane uprave ljubljanske banke pod vodstvom Boža Jašoviča, ki naj bi Kleindienstu to koruptivno dejanje tudi omogočili. Uprava NLB je Kleindiensta poslala v Montenegro banko v času, ko naj bi vsi že zelo dobro vedeli, da bodo kmalu zamenjani, pri njegovem imenovanju pa naj bi zavestno kršili notranje predpise poslovanja.

Montenegrobanka je v 90-odstotni lasti Nove ljubljanske banke, predsednik upravnega odbora Montenegrobanke pa je nekdanji član uprave NLB in Kleindienstov kolega David Bedenek. Pri tem naj bi delovno mesto (za) tretjega izvršnega direktorja Roberta Kleindiensta kar umetno izumili, saj Montenegrobanka že ima dva izvršna direktorja (poleg glavnega izvršnega, nekdanjega državnega tožilca ter dolgoletnega uslužbenca NLB Antona Ribnikarja), obstoječa sistematizacija delovnih mest pa tretjega izvršnega direktorja sploh ne predvideva. Z umetno ustvarjenim delovnim mestom za Roberta Kleindiensta naj bi uprava NLB skupini Nove ljubljanske banke povzročila nepotrebne dodatne stroške za Kleindienstovo plačo in druge ugodnosti, povezane z njegovim novim delovnim mestom. Šlo naj bi za plačano stanovanje, služben avto, gorivo zanj ter letalske vozovnice. O vsem tem pa naj bi odločala uprava NLB, vključno z Robertom Kleindienstom.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Jenko Miha Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 13. 10. 2012 Stran: 6

Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije

Ekonomist Marko Kranjec (72) ima za sabo bogato kariero; bil je finančni minister v osamosvojitveni vladi, viceguverner, diplomat, raziskovalec na OECD in Svetovni banki, profesor javnih financ. Od leta 2007 je »bolj slučajno kot načrtno« na čelu Banke Slovenije. Je odkrit in načelen kritik vlad, levih ali desnih. Kritikam je izpostavljen tudi sam, v pogovoru odgovarja na mnoge od njih.

Verjetno prsti obeh rok ne bi zadoščali, če bi vam želel našteti, koga imam za nekompetentnega med tistimi, ki so sedeli v nadzornih svetih bank.

Gospod Kranjec, mandat vam poteče julija prihodnje leto. Guverner ste leta 2007 postali, kot ste nam nekoč dejali, »bolj slučajno kot načrtno«. Vas zanima še en mandat na čelu Banke Slovenije?

Medij: Delo Avtorji: G.R. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 12. 10. 2012 Stran: 1

Marko Kranjec za Delo Guverner od bank zahteval sklic skupščin

Ljubljana - Banka Slovenije (BS) od nekaterih bank, ki so letos imenovale nove nadzornike, zahteva, da skličejo skupščine in zamenjajo člane NS, ki niso ustrezni, je za jutrišnjo Delovo Sobotno prilogo povedal guverner Marko Kranjec.

Vlada Janeza Janše je letos imenovala nove predstavnike države v nadzornih svetih NLB, NKBM, Abanke in banke SID. »Pri zadnjih imenovanjih smo člane nadzornih svetov bank povabili na pogovor. Naša posebna komisija si o njih ustvari mnenje. In v primerih, kjer smo ugotovili, da je nevarnost, da ti člani ne bodo ustrezno nadzirali, smo poslali pisma bankam, naj skličejo skupščine in odpokličejo te člane nadzornih svetov. Mi jih žal ne moremo odpoklicati. Zadeva je še v postopku, pisma bankam pa so bila poslana. Pričakujemo, da bodo skupščine sklicane in bodo ukrepale,« je povedal Kranjec.

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 10. 2012

Tečejo zadnji krogi pogajanj o reševanju nekoč mogočnega imperija Staneta Valanta

»Sanacija NFD Holdinga teče po pričakovanjih,« je skrivnosten predsednik uprave Miran Kraševec, ki številk iz predloga načrta finančnega prestrukturiranja še ne želi razkriti. Kaj bo ostalo od pomembnega stebra tako imenovane gorenjske naveze?

Kraševec potrdi še, da pogajanja z bankami »tečejo uspešno«. Po naših podatkih bi NFD Holding z uspešno prodajo Ljubljanskih mlekarn (prodaja naj bi se v prihodnjih tednih šele razplamtela, saj naj bi bila ponudba Mlekodela prenizka za tuje tekmece) in Melamina (vanj naj bi vstopili strateški partnerji) poplačal okoli petino svojih obveznosti.

Miran Kraševec čisti za svojim predhodnikom Stanetom Valantom – verjetno bo od mogočnega finančnega holdinga NFD ostala le turistična dejavnost.

Najprej pod streho prodaji mlekarn
in Melamina

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 29. 09. 2012 Stran: 6

"To je bil najtežji dan mojega življenja," je nedavno ob neki priložnosti dejal dr. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, ko se je spomnil dneva objave likvidacije Komercialne banke Triglav sredi poletja davnega leta 1996. Na srečo komaj vzpostavljenega slovenskega bančnega sistema, ki je nadzor nad bankami pravno še izgrajeval, je šlo za manjšo banko v zasebni lasti, z manjšim deležem depozitov državljanov, bolj usmerjeno k poslovanju z določenimi podjetji, a s strategijo agresivne rasti.

In vendar so se v naslednjih dneh vile dolge vrste čakajočih na svoj denar pred okenci poslovalnic Banke Celje, ki ga je izplačevala. Panika je bila torej omejene dimenzije, banka pa je šla konec leta 1996 v stečaj, ki se s tožbami upnikov končuje šele zdaj.

Banke so solventne

Nihče si niti ne želi predstavljati, kakšne domine bi padale, če bi se v Banki Slovenije danes odločili katero od bank poslati v stečaj, saj nekatere (predvsem največje tri, NLB, NKBM in Abanka Vipa) poslujejo z izgubo. A razloga za ostre ukrepe, ki jih slovenska zakonodaja zdaj natančno opredeljuje, po besedah guvernerja Banke Slovenije dr. Marka Kranjca ni, saj da so trenutno vse banke solventne (sposobne poravnavati svoje obveznosti), čeprav se njihova kapitalska ustreznost zmanjšuje in trendi torej niso dobri.