NLB

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 11. 06. 2013 Stran: 2

Protest, ogorčenje in nemoč so včeraj preplavljali male delničarje na skupščini NKBM, ko so trije možje, predstavniki države (Soda), z 79,4 odstotka glasovi stoično glasovali po poprejšnjem dogovoru, ne upoštevajoč dejstva, da s tem delničarstvo v Sloveniji izgublja temelj, na katerem gradi tudi bančništvo: zaupanje. Pa je država prva, ki bi morala varovati tisto, kar je pred petimi leti zasejala, namreč zaupanje v dolgoročnost naložb v podjetja, še posebno v državne banke. Z napovedjo v prospektu, izdanem ob prvi in verjetno zadnji množično udeleženi javni ponudbi delnic pri nas, da se bo iz banke lastniško postopoma umaknila vse do 25 odstotkov plus ene delnice.

Medij: Večer Avtorji: Petek Rozmari Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 06. 2013 Stran: 3

Po Etolu, Juteksu in Cetisu se novi lastniki obetajo še Cinkarni Celje, Uniorju, Aeru, Banki Celje, Steklarni Rogaška ...

V Zrečah je pravo razburjenje povzročila napoved države, da se odreka večinskemu deležu, ki ga ima v Uniorju. O tem so na eni zadnjih sej poglobljeno razpravljali tudi občinski svetniki, ki se zavedajo pomena, ki ga ima družba v Zrečah. Ne zgolj kot delodajalka - zaposluje več kot dva tisoč ljudi - temveč tudi kot družba, ki pomaga pri vseh lokalnih projektih. Navsezadnje zreška občina v partnerstvu z Uniorjem gradi tekaški center Petre Majdič na Rogli.

A kot je za Večer pred kratkim pojasnil predsednik uprave Darko Hrastnik, je podjetje, ki je sicer zaradi prezadolženosti v postopku finančnega prestrukturiranja, pred prodajo najverjetneje še nekaj časa rešeno. "Unior ima štiri programe, ki so po trženjskih poteh, kupcih, izdelkih in tehnologiji med sabo zelo različni, tako da bo verjetno težko najti kupca, ki bi ga zanimali vsi programi. Morebitni kupec bi verjetno v kasnejši fazi prodajal posamične dejavnosti," je dejal Hrastnik in obenem izrazil željo, da bi morebitni kupec še naprej vzpodbujal in razvijal vse dejavnosti Uniorja, dokapitaliziral podjetje, s tem zmanjšal njegovo zadolženost in ohranil delovna mesta. Ne pozabimo, da je Unior med največjimi proizvodnimi podjetji v Sloveniji, med največjimi izvozniki v državi in med največjimi zaposlovalci. In to ne le v regiji."

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 05. 2013 Stran: 8

Borza

Namesto da bi država karseda zaščitila male delničarje in jih privabila k reševanju zadolženega gospodarstva, jih bo z domala enakimi metodami kot menedžerji izigrala in poceni iztisnila iz lastništva bank.

Ce so pred krizo Darko Horvat (Aktiva Holding), Bine Kordež (Merkur), Boško Šrot (Infond Holding), Ivan Zidar (SCT), Dušan Šešok (Iskra), Igor Bavčar (Droga Kolinska) in vrsta drugih menedžerjev iz prevzetih družb iztiskali male delničarje in jih iz lastništva pogosto pospremili s (pre)nizkimi odpravninami, je danes štafeto prevzela kar država.

Te dni smo namreč priče nacionalizaciji obeh največjih bank - Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove KBM. Če so politiki v obdobju debelih krav in visokih borznih tečajev vneto prepričevali državljane, naj svoje prihranke preselijo iz nogavic v delnice bank, so se zdaj zadeve obrnile. Kljub drugačnim obljubam so jim tik pred zdajci odrekali sodelovanje pri dokapitalizacijah. Tako več deset tisoč malih delničarjev nemo spremlja, kako jih država pred napovedano privatizacijo bank iztiska iz lastništva po rekordno nizkih dokapitalizacijskih cenah delnic.

Država deluje tako kot preganjani tajkuni

Od 17.05. do 06.06.2013 poteka zbiranje pooblastil za 22. redno skupščino družbe NLB, d.d., ki bo potekala 11.06.2013 ob 10.00 uri, v konferenčni dvorani na Trgu republike 3, Ljubljana. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi NLB pa kliknite tukaj.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 7

Po kakšni vrednosti delnice bodo vlagatelji dokapitalizirali NKBM, v sklicu skupščine ni navedeno. Namesto odstopljene članice nadzornega sveta Duške Jurenecje predlagan dolgoletni bančnik Gojko Koprivec. Uprava NKBM se bo povečala

Uprava in nadzorni svet NKBM predlagata delničarjem, da na skupščini, ki bo 10. junija, potrdijo 400-milijonsko dokapitalizacijo - povečanje osnovnega kapitala banke v naslednjih petih letih brez dodatnega sklepa skupščine enkrat ali večkrat za največ 400 milijonov evrov. Predlagan znesek je višji, kot so trenutne kapitalske potrebe banke, saj uprava ocenjuje, da mora imeti na voljo možnost za takojšnje ukrepanje v primeru dodatnih zaostrenih razmer v gospodarskem okolju, je zapisano v obrazložitvi tako visoke dokapitalizacije.

Delničarji obdržijo predkupno pravico

Tako bi banka laže zagotavljala ustrezno strukturo kapitala in vzdrževala količnik kapitalske ustreznosti nad regulatorno določeno najnižjo vrednostjo, je zapisano v gradivu. Sedanji delničarji bodo lahko sodelovali pri dokapitalizaciji, saj izključitev prednostne pravice ni predlagana. Za organizatorja dokapitalizacije je NKBM izbrala investicijsko družbo UniCredit CAIB. Delnica NKBM se je včeraj na Ljubljanski borzi podražila za skoraj tri odstotke in trgovanje končala pri tečaju 0,719 evra. V sklicu skupščine ni naveden razpon emisijske cene nove delnice, je pa pomembno, da NKBM ob povečanju osnovnega kapitala z obrestmi za konvertirane obveznice Coco (v znesku 2,4 milijona evrov) predlaga izdajo novih delnic po 1,015 evra za delnico. Uprava banke poudarja, da priprave na dokapitalizacijo potekajo v skladu s časovnico, nekateri poznavalci pa dvomijo, da jo bo mogoče izvesti do konca junija.

Aleš Hauc dobi namestnika

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 9

Prejemki direktorjev Tudi v kriznih časih plače vodilnih niso strmoglavile, a problematične so tiste, ki ostajajo tajne

Ljubljana - Placni rekorder med predsedniki uprav v Sloveniji je že nekaj let Jože Colarič, ki vodi farmacevtsko družbo Krka, dobičkonosno rekorderko v Sloveniji; letos s 732.000 evri bruto. Samo Krka je imela lani 155 milijonov evrov čistega dobička, naslednjih sedem velikih slovenskih družb, zajetih v naš pregled, je ustvarilo 168 milijonov evrov čistega dobička, preostalih sedem pa več kakor 817 milijonov evrov izgube.

Že iz rezultatov družb je videti, da plače uprav niso vedno izraz tistega, kar uspe ali ne uspe ustvariti vodilnim ekipam v teh podjetjih. V povprečju so najbolje plačani slovenski menedžerji dobili kar solidne bruto prejemke, od približno 18.000 evrov pa vse do bajnih 61.000 evrov bruto na mesec, kolikor je dobil prvi mož Krke. Seveda so njihove menedžerske sposobnosti različne, a nad plačami, kakor kaže razpredelnica, se ne morejo pritoževati niti tisti, ki ustvarjajo dobiček, niti oni, ki jih tolče izguba.

Tako je, denimo, dvojec Žiga Debeljak-Toni Balažič, ki je lani vodil Mercator, pristal pri solidnem plačnem seštevku, saj sta oba skupaj v Mercatorju prejela 226.000 evrov bruto prejemkov, kar ju kot celoto uvršča v zgornji plačni vrh slovenskih vodilnih menedžerjev, čeprav je Mercator lansko leto končal z rekordno izgubo skoraj 105 milijonov evrov. V povprečju je za predsednika uprave na mesec odštel skoraj 19.000 evrov bruto. Ekipa Mateja Narata, ki je nasledila Janez Bohoriča v kranjski Savi, klesti visoko izgubo iz Bohoričevih časov, a ta še vedno znaša 87,5 milijona evrov, Naratova plača pa je višja kakor v dobičkonosnih družbah, zlasti zavarovalniških. Toda poznavalci pravijo, da je prav Matej Narat eden uspešnejših menedžerjev pri razdolževanju podjetja.

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 04. 2013 Stran: 7

Banke Prvo četrtletje: oslabitve pahnile NKBM v 6,2 milijona evrov izgube, Banka Celje z 0,6 milijona evrov dobička

Ljubljana, Celje - Vsi mali delničarji NKBM, teh je malo manj kot 100.000, boste predvidoma konec maja v Ljubljani in Mariboru upravo in nadzornike banke lahko vprašali po razlogih, zakaj se je delnica v petih letih in pol pocenila s 27 evrov na 71 centov. NKBM je z izgubo začela tudi letos, Banka Celje pa ima skromen dobiček.

»S predsednikom uprave NKBM Alešem Haucem smo se dogovorili, da bomo pred dokapitalizacijsko skupščino organizirali dve javni tribuni, na kateri bodo predstavniki uprave in nadzora odgovarjali na vprašanja vseh delničarjev, povezana z dogajanjem v NKBM od javne prodaje delnic do danes,« je pojasnil predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič. Ta je še napovedal: »Poleg 300- ali 400-milijonske dokapitalizacije, ki se napoveduje, se bo naš lastniški delež zmanjšal pod deset odstotkov. Takrat bomo zahtevali izstop iz družbe,« je rekel Stankovič. Za kakšno ceno? Za pošteno ceno, ki jo morajo določiti cenitve, je odgovoril naš sogovornik. Poštena cena ni nujno enaka dokapitalizacijski, na katero je diskont.

Hauc optimist za 2014

NKBM je v prvem četrtletju letos ustvarila 6,2 milijona evrov izgube, na kar je vplivalo dobrih 12 milijonov evrov oslabitev in rezervacij. Po revidiranih podatkih je Skupina NKBM zaradi visokih rezervacij in slabitev lani ustvarila 205,7 milijona evrov izgube. »Načrtujemo, da se bo obseg slabitev v primerjavi z lani zmanjšal, saj je velik del kreditnega portfelja že prevrednoten. Za letos še pričakujemo izgubo iz rednega poslovanja, nekoliko bolj optimistični pa smo za leto 2014,« je pojasnil Hauc. Kapitalska ustreznost banke na celotni kapital je konec marca znašala 9,32 odstotka, kapitalska ustreznost na najbolj čisti temeljni kapital Core Tier 1 konec lanskega leta pa 7,62 odstotka.

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Ker dogovor z bankami upnicami o reprogramiranju posojil še ni podpisan, Unior ne more priti niti do že dogovorjenih posojil.

Čeprav bo zreški Unior predvidoma do konca maja podpisal dogovor o finančnem prestrukturiranju družbe, banke nimajo posluha, da bi mu olajšale tekoče poslovanje. Zato ni presenetljivo, da finančne težave že resno vplivajo na tekoče poslovanje družbe.

Po naših informacijah je NLB Uniorju sprva odobrila bančno garancijo za izvedbo enega od projektov. Toda ko je del sredstev prispel na račun, jih je NLB na presenečenje Uniorja spremenila v depozit. Še več, medtem ko so sredstva za depozit obrestovana po 0,5-odstotni obrestni meri, mora Unior za bančno garancijo plačevati 1,8-odstotno obrestno mero. Če bi v družbi vedeli, da bodo v NLB ravnali tako brezkompromisno, banke gotovo ne bi zaprosili za bančno garancijo. Z njo imajo kvečjemu nepotrebne stroške, načrtovanega posla pa ne morejo izvesti. Teh informacij v Uniorju niso ne zanikali ne potrdili. Pojasnili so, da sodelujejo z NLB že več let. Ocenjujejo, da ima banka cilj, da se zagotovi nemoteno poslovanje Uniorja.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 04. 2013 Stran: 3

Državni holding Namesto DZle soglasje vlade - Čufer: V mesecu dni prvi privatizacijski sveženj

Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) bo do uveljavitve klasifikacije potrebovala soglasje državnega zbora le še za razpolaganje z večjimi državnimi naložbami, za uveljavljanje drugih upravljavskih pravic pa bi potrebovali samo še soglasje vlade. Tako predvideva predlog novele zakona o holdingu, ki naj bi ga danes obravnavala vlada.

S to spremembo, ki jo je pripravilo ministrstvo za finance, želi vlada odpraviti neoperativno določilo zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki predvideva, da Sod do uveljavitve klasifikacije soglasje poslancev potrebuje za kakršnokoli upravljanje državnih deležev, tudi za glasovanje na skupščini. Prav zaradi tega določila Sod za državni delež, denimo, ni imel glasovalnih pravic na nedavni skupščini Luke Koper.