Telekom Slovenije

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 24. 04. 2014 Stran: 1 in 8

Gospodarstvo / Privatizacija

Medtem ko se Deutsche Telekom in drugi pripravljajo na oddajo nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega državnega deleža v Telekomu Slovenije, se je država očitno odločila, da si iz družbe še pred prodajo izplača vse pretekle dobičke. Ob tem ni jasno, ali bo na prihajajoči skupščini sploh smela glasovati.

Država se je odločila, da bo iz Telekoma Slovenije še pred privatizacijo pobrala vse pretekle dobičke in med drugim zmanjšala pričakovani izkupiček od njegove prodaje.

Medtem ko postopek prodaje prehaja v naslednjo fazo, v kateri bodo izbrani interesenti lahko oddali nezavezujoče ponudbe, imajo predstavniki državnih lastnikov pred prihajajočo skupščino že pripravljen drugačen predlog izplačila dividend. V nasprotju z veljavno strategijo in dividendno politiko, ki omogoča delitev največ tretjine bilančnega dobička, bodo po naših informacijah poskušali sprejeti predlog, po katerem bi državni lastniki in preostali delničarji prejeli trikrat več, skupno kar 64 milijonov evrov.

Namesto dobrih treh evrov bruto na delnico, kar bi bila sploh druga najnižja dividenda v zadnjih sedmih letih, se Telekomovim delničarjem obeta dividenda v višini skoraj deset evrov bruto. S tem bi se ponovila zgodba iz lanskega leta, ko so delničarji kljub nasprotovanju uprave sprejeli nasprotni predlog in si namesto 33 milijonov evrov (5,16 evra na delnico) izplačali kar 78 milijonov evrov (12 evrov bruto). Tako kot tedaj bi lahko tudi na skupščini 30. maja odločilno vlogo odigrali največji mali delničarji, saj še ni povsem jasno, ali bo država na njej že lahko glasovala.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 17. 04. 2014 Stran: 5

Nadzorniki in poslovodstvo Telekoma Slovenije so prejšnji teden sicer opravili vsebinsko razpravo o konsolidiranem letnem poročilu za leto 2013, objavo dokumenta pa so zamaknili za štirinajst dni. V tem času bo poslovodstvo določilo bilančni dobiček. In posledično višino dividende.

Letno poročilo bo Telekom Slovenije objavil 24. aprila. Natančno dan prej, 23. aprila, se bo iztekel rok, ki ga imajo potencialni kupci, da oddajo izjavo o interesu. Se bo o dividendi odločalo po tem, ko se bo videlo, koga Telekom Slovenije v resnici zanima? Ko bo jasno, kako bo v prodajnem postopku nastopil nemški velikan, Deutsche Telekom: neposredno, prek madžarske ali prek hrvaške hčerinske družbe?

Med drugimi možnimi kupci iz dejavnosti ima večina takšne ali drugačne zadržke. Predvsem pa je slovenski trg razvit in visokega donosa tudi tujemu lastniku ne bo prinesel. Telenor išče priložnosti v Aziji, Telefonica na špansko govorečih južnoameriških trgih, avstrijski Telekom je na slovenskem trgu že navzoč s Simobilom, ki bi ga ob vstopu v TS moral prodati. Podobna prodaja bi kupca iz nemške družine čakala v Makedoniji, kjer bi moral prodati operaterja, ki se, odkar je v lasti TS, imenuje One, pred tem pa Cosmofon. In je bil v lasti grškega telekoma, ki gaje kupil nemški. Drugi evropski telekomi, ki so dolgoročnejši lastniki z manj odprtimi denarnicami, imajo delo sami s sabo, za ruske kupce pa se vrata zaradi ukrajinske krize pripirajo. Na drugi strani je sistem delovanja finančnih skladov znan: družbo kupijo, jo očistijo in z dobičkom prodajo. A telekomunikacije prav blaznih dobičkov ne omogočajo več. Dejavnost se pač stara.

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 04. 2014 Stran: 24

Borzni komentar

Na domačem borznem parketu je bil minuli teden med najboljšimi v letu 2014, tako po prometu kot tudi po rasti tečajev. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je na tedenski ravni pridobil kar šest odstotkov in tako dosegel vrednost 754,9 točke. Poleg visoke rasti pa je bil teden tudi v znamenju visokega prometa. Ta je skupaj s svežnji dosegel dobrih 57 milijonov evrov, pri čemer je bilo s svežnji Heliosovih delnic sklenjenih za slabih 46 milijonov evrov prometa.

V četrtek je namreč avstrijski Ring International nakazal kupnino konzorciju prodajalcev domžalskega proizvajalca barv in lakov, s katerim je pogodbo o nakupu podpisal oktobra lani, za tem pa je bila objavljena tudi namera za prevzem Heliosa. Mali delničarji lahko tako končno pričakujejo tudi objavo prevzemne ponudbe, ki naj bi bila objavljena najkasneje v tridesetih dneh. Prvotna cena je znašala 600 evrov po delnici, vendar je bila kasneje med skrbnim pregledom družbe znižana na 520 evrov za delnico, ki je sedaj tudi navedena v prevzemni nameri. Helios je družba, kije bila objavljena na seznamu 15 podjetij, ki jih država namerava prodati, in sedaj se marsikateri vlagatelj sprašuje, katera družba bo naslednja. Vsekakor je težko in nehvaležno napovedati, katera družba bo prodana naslednja. Vse niti v teh zgodbah še naprej vleče država.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2014 Stran: 8

Državni zbor je včeraj sprejel novelo zakona o prevzemih, ki bo državi olajšala ponovno pridobitev glasovalnih pravic v Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in Aerodromu Ljubljana. Po novem bi lahko namreč država glasovalne pravice v teh družbah dobila nazaj že, če bi svoje lastništvo znižala na enak delež, kot ga je imela pred uvedbo postopka Agencije za trg vrednostnih papirjev. Po trenutno veljavni zakonodaji bi država glasovalne pravice dobila nazaj le v primeru, če bi objavila prevzemno ponudbo ali lastništvo znižala pod 33,3- odstotni prevzemni prag.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 05. 03. 2014 Stran: 4

Politika / Informacije javnega značaja

Med zavezanci za dostop do informacij javnega značaja bi se lahko po zdajšnjem predlogu novele zakona znašla tudi Krka in Petrol. Medtem se koalicijske stranke, ki bodo jutri glasovale o noveli, še vedno niso uskladile o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih javni.

Medtem ko se koalicija pred jutrišnjim glasovanjem o pomembni noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja še vedno ni uskladila o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih v celoti javni, v podjetjih pod večinskim državnim vplivom nestrpno čakajo na seznam novih zavezancev, ki bodo morali javnosti obvezno razkrivati občutljive informacije o svojih poslih in pogodbah.

Do zdaj je veljalo, da bodo na njem družbe, v katerih imajo država in občine neposredno in posredno več kot 50-odstotni lastniški delež. To pomeni, da bi se na ogledu javnosti znašli Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Dars, Luka Koper, vsa domača energetika, NLB, NKBM... Pri večini se sicer že vrsto let pojavljajo očitki o neupravičeni porabi denarja in napajanju raznih interesnih skupin. Ni izključeno, da se bosta na seznamu znašla tudi Krka in Petrol.

Tudi četrtinsko lastništvo je lahko dovolj

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 03. 03. 2014 Stran: 5

Aerodrom Ljubljana je v letu 2013 ustvaril 5,2 milijona evrov čistega dobička, Skupina Telekom Slovenije pa desetkrat toliko, 52 milijonov evrov. Take Aerodrom kot Telekom sta v večinsko državni lasti in na seznamu petnajstih za prodajo predvidenih družb. Za oba je pooblaščeni prodajalec Sod že izbral tako finančnega kot pravnega svetovalca pri prodaji celotnih državnih deležev.

Gre za dvojec, ki že leta redno izplačuje dividende, ki so zadnja leta kar bogate, saj so se delničarji, beri država, odločili, da si bodo razdelili ves dobiček. Delničarji Aerodroma Ljubljana so si lani, že drugo leto zapored, razdelili večino od 2,6 milijona evrov predlanskega bilančnega dobička, država pa je skupaj dobila okrog milijona in tričetrt. Telekomovi delničarji pa so si razdelili skupaj 54 milijonov evrov dividende. Večinska, 72,38-odstotna lastnica, država, je tako dobila dobrih 39 milijonov evrov.

Izplačevanje visokih dividend pred prodajo je razumljivo. Lani so si Telekomovi delničarji omislili izplačilo dividend v dveh delih. Kaže, daje država na to možnost letos pozabila, saj še ni sklicala izrednih skupščin.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 02. 2014 Stran: 4

Zakon o prevzemih ATVP opozarja, da predlagana rešitev ni izvedljiva - Brez glasov v treh družbah

Ljubljana - Vlada poskuša državnim lastnikom v Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Zavarovalnici Triglav povrniti glasovalne pravice. V državni zbor je tako poslala spremembo zakona o prevzemih, a predvidena rešitev je po mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) neizvedljiva in lahko tudi ustavno sporna.

Država je v omenjenih treh družbah z odločbo ATVP ostala brez glasov, ker so državni lastniki kupili dodatne delnice in tako delež v posamezni družbi povečali nad tistega, ki so ga imeli ob uveljavitvi prevzemne zakonodaje. S tem so kršili prevzemni zakon in postali nezakoniti prevzemniki.

Glasove bi po veljavnem zakonu lahko dobili nazaj, če bi objavili prevzemno ponudbo ali zmanjšali državni delež pod prevzemni prag, torej pod 33 odstotkov. Vlada zdaj predlaga, da bi ATVP lahko vrnil lastnikom glasovalne pravice, če bi prodali delež, zaradi katerega je nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe.

Brez podlage za odločanje

Na ATVP so nad takšnim predlogom začudeni. Direktor agencije Damjan Žugelj pojasnjuje, da po predlagani noveli ATVP nima podlage za odločanje. Po njegovih besedah je teg treh primerih izdan pravnomočen akt vrhovnega sodišča, ki predvideva dva načina za ponovno pridobitev glasovalnih pravic. V pravu pa velja pravilo, da splošen akt, torej zakon, ne more posegati v posamičen akt, dodaja. »Če bomo takšno zahtevo dobili, jo bomo zavrgli,« pojasnjuje Žugelj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2014 Stran: 8

Prevzemna zakonodaja

Državi se morda le obeta vrnitev glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana ali Telekomu Slovenije. Gospodarsko ministrstvo je namreč spisalo nov predlog sprememb zakona o prevzemih, ki bi državi omogočil, da znova pridobi možnost za glasovanje na skupščinah družb, v katerih je izgubila glasovalne pravice. V skladu s predlogom bi morala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi glasovalne pravice vrniti že, če bi ta svoj delež znižala na enak delež, ki ga je imela pred uvedbo postopka ATVP. Objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod prevzemni prag namreč ne bi bila več edina pogoja za vrnitev glasovalnih pravic, saj bi mednje uvrstili še »znižanje glasovalnih pravic na delež, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo«.

Spomnimo, da zakon o prevzemih leta 2006 lastnikom družb, ki so ob uveljavitvi zakona že presegali 25-odstotni prevzemi prag, ni odvzel glasovalnih pravic, a le, ce ti v prihodnje svojega deleža niso povečevali. Za zaplet sta v letih 2010 in 2011 poskrbeli Luka Koper in Nova KBM, ki sta kupili delnice nekaterih državnih podjetij (tudi Save, Petrola, Pozavarovalnice Sava). Državni lastniki so bili postavljeni pred odločitev, ali objavijo prevzemno ponudbo, zmanjšajo delež pod prevzemni prag ali pa tvegajo odvzem glasovalnih pravic ATVP. Zgodilo se je slednje. Po dvigu prevzemnega praga na 33 odstotkov se je država v nekaterih podjetjih ukrepu varuha trga ognila, še vedno pa je brez glasovalnih pravic v Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, Novi KBM in Abanki Vipa. Obe banki je država z nedavnimi dokapitalizacijami sicer podržavila, medtem ko bi ji nov predlog sprememb zakona o prevzemih v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije, ki ga država sicer že prodaja, glasovalne pravice vrnil. Dobili bi jih že, če bi bil delež znova tak ali nižji, kot je bil pred spornimi nakupi delnic v letih 2010 in 2011. Po predlogu sprememb zakona bi morala AT-VP še ugotoviti, da so nastopila nova dejstva, izdati novo odločbo in lastnikom odvzete glasovalne pravice vrniti oziroma ugotoviti, da je »mirovanje glasovalnih pravic prenehalo«. S spremembo zakona bi »povozili« tudi odločitev vrhovnega sodišča, kije odločbe ATVP potrdilo.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2014 Stran: 8

Glasovalne pravice Zakon o holdingu ne bo ignoriral odločb ATVP

Ljubljana - Država je z dokapitalizacijo NKBM in Abanke v teh družbah znova pridobila glasovalne pravice, v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije in Aerodromu Ljubljana pa bo, kot kaže, tudi po sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) ostala brez njih.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je državnim lastnikom zaradi kršenja prevzemne zakonodaje že pred časom odvzela glasovalne pravice v devetih družbah. V štirih družbah jih je država v tem času ponovno dobila, v petih pa je odločba ATVP še veljala.

Pred kratkim je država glasovalne pravice dobila tudi v Novi Kreditni banki Maribor in Abanki, ki ju je država v okviru sanacije bank dokapitalizirala in podržavila, delnice drugih lastnikov pa razveljavila in izbrisala iz delniške knjige. Na ATVP pojasnjujejo, da je država glasove v bankah nazaj pridobila na podlagi dolčapitalizacije in izjeme po zakonu o bančništvu.

Umik spornega določila

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 06. 01. 2014 Stran: 23

Kaj se zgodi, če banki, ki vam je posodila denar, ne vračate kredita? Odgovor je jasen: banka unovči zavarovanje kredita, opravi izvršbo na vašem transakcijskem računu ali pa zarubi vaše nepremičnine. In prav je tako, saj je dolg treba vrniti. Pa velja to tudi v nasprotni smeri? Očitno ne. Vse, ki so NLB posodili denar z nakupom podrejenih obveznic, so vlada Alenke Bratušek in poslanci vladajoče koalicije razlastili ter jim celo v zakonu odrekli ustavno zajamčeno pravico do pritožbe.

Večina tistih, kije kupila podrejene obveznice NLB, se za denar lahko zdaj preprosto obriše pod nosom. Pravijo, da gre pri zakonu za rop državljanov, ki se ne razlikuje veliko od klasičnega (oboroženega) ropa banke. S to razliko, da je državna banka oropala državljane, roparji pa so bili s predlagano novelo zakona o bančništvu ministri s predsednico vlade na čelu in poslanci, ki so dvignili roko za zakon. Kaj takega bi bilo še v Severni Koreji težko izvesti. S tem ukrepom je Alenka Bratušek tudi pokazala, kako si predstavlja Slovenijo »gospodarsko uspešnejšo, bolj demokratično, strpno in solidarno«. Ruska izdaja revije Forbes ni zaman deželo na sončni strani Alp označila za najbolj socialistično državo v Evropi.

Šest kršitev ustave

»To je ukrep revolucionarnega prava,« je prepričan Tadej Kotnik, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je (bil) imetnik podrejenih obveznic slovenskih bank, po uveljavitvi novele zakona o bančništvu pa je ostal brez vsega. Zato se je tudi podpisal pod pobudo za oceno ustavnosti. Take pobude so na ustavnem sodišču štiri, svoji zahtevi pa sta dala državni svet in varuhinja človekovih pravic. Slednja zakonu očita šest kršitev ustave: da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen), da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen), da so pred zakonom vsi enaki (14. člen), da je varstvo lastnine povezano s pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen), da je prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člen) in daje kršeno načelo določnosti pravnih aktov (v povezavi z 2. in 120. členom).