Sava

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2010

Ljubljana - Bitka proti tako imenovanim tajkunom, ki jo je aktualna vlada bila tudi s pomočjo zakona o javnih financah, se je, kot kažejo zadnji dogodki v gorenjski gospodarski navezi, končala. Sava je tako ob pomoči Gorenjske banke in Abanke Vipe začela nase prevzemati posojila družb, ki zaradi vpletenosti v tajkunske posle ne morejo dobiti bančnih posojil. S tem se izpostavlja novim tveganjem in hkrati skupaj z Gorenjsko banko krepi lastniški nadzor nad Abanko Vipo.

Ker Daimondu zaradi vpletenosti v načrtovan prevzem Istrabenza ni uspelo refinancirati posojil, je moral v začetku tedna prodati svoj 3,6-odstotni delež Abanke Vipe, zanj pa je iztržil okoli 15 milijonov evrov, smo izvedeli iz neuradnih virov. "Teh informacij ne morem ne potrditi ne zanikati," je bil kratek direktor Daimonda Dragan Valenčič. Po naših informacijah je skrivnostnemu kupcu Daimondovega deleža kupnino pomagala priskrbeti kar Sava, ki naj bi po trditvah naših virov za ta delež (predvidoma z Gorenjsko banko in tretjimi družbami) že sklenila terminsko oziroma opcijsko pogodbo. "V Savi nismo niti sklenili terminske pogodbe za nakup deleža v Abanki, niti nismo komur koli zagotovili denarja za odkup deleža," so na naša vprašanja odgovorili v Savi, ki jo vodi Janez Bohorič.

Po zaprtju bančne pipice pride Sava

Medij: Dnevnik Avtorji: STA,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 13. 04. 2010  Stran: 26

Merkur je konec minulega tedna družbi ACH, ki jo vodi Herman Rigelnik, prodal 1,5-odstotni delež Save in tako svoje lastništvo zmanjšal na 6,8 odstotka. Posel je bil sklenjen na neorganiziranem trgu, ocenjuje pa se na okoli šest milijonov evrov.

Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22

Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %

Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.

Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.

Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Leto 2009 je bilo za slovenske holdinške družbe najslabše doslej. Samo deset borznih holdingov, ki so v zadnjih dneh že razkrili podatke o svojem poslovanju, je lani ustvarilo kar 215 milijonov evrov čiste izgube, kar je trikrat več kot v letu 2008.

Največjo izgubo med analiziranimi holdingi je lani ustvaril Center Naložbe, ki mu sledijo Zvon Ena Holding, Maksima Holding in NFD Holding. Samo omenjene štiri družbe, ki imajo skoraj 150.000 malih delničarjev, so lani ustvarile 230 milijonov evrov čiste izgube, v zadnjih dveh letih pa že več kot 310 milijonov evrov.

Slabi rezultati so v pretežni meri posledica rekordnih odpisov in slabitevfinančnih naložb. Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Sava, Maksima Holding, Aktiva Naložbe, Center Naložbe, NFD Holding, Triglav Naložbe, Modra Linija Holding in Finetol so lani oblikovali za skoraj 250 milijonov evrov odpisov in slabitev, v zadnjih dveh letih pa za več kot 400 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Delničarji najpomembnejših slovenskih holdinških družb so od konca leta 2007, ko so vrednosti delnic borznih holdingov dosegle najvišje ravni, izgubili že kar 2,4 milijarde evrov premoženja. Samo od začetka letošnjega leta so izgube 449.000 delničarjev borznih holdingov presegle 160 milijonov evrov, večji del oziroma vse premoženje pa so izgubili delničarji Infonda Holdinga, Centra Naložb, Maksime Holdinga, Istrabenza, Zvona Dva Holdinga in Zvona Ena Holdinga.

Včeraj so bili vsi borzni holdingi, ki obvladujejo velik del slovenskega gospodarstva, vredni le še 1,02 milijarde evrov. To je celo 200 milijonov evrov manj, kot je bila konec leta 2007 vredna samo Sava. Maksimo Holding in Center Naložbe, ki sta bila na svojem vrhuncu skupaj vredna okoli 80 milijonov evrov, bi včeraj vlagatelj lahko kupil že za vsega 14.000 evrov, vso vrednost pa je izgubil Infond Holding, ki je končal v stečaju. Stečaj grozi tudi Centru Naložbam in Maksimi Holding, Zvon Ena Holding pa je zaradi neporavnave svojih obveznosti in blokade računov tik pred prostovoljno poravnavo.

Od začetka letošnjega leta so delnice največjih borznih holdingov izgubile že med 15 in 30 odstotki vrednosti oziroma okoli desetkrat več kot indeks najlikvidnejših delnic SBI TOE Letos sta med analiziranimi holdingi rast dosegli le delnica NFD Holdinga in delnica Istrabenza, ki pa sta na drugi strani od konca leta 2007 izgubili 59 oziroma 93 odstotkov vrednosti. V povprečju so analizirani holdingi od konca leta 2007 izgubili kar dve tretjini vrednosti.

Največ premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Save, saj se je njena tržna kapitalizacija letos znižala že za 81 milijonov evrov, od konca leta 2007 pa za kar 810 milijonov evrov. Pol milijarde evrov premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Istrabenza, skoraj 200 milijonov evrov delničarji Zvona Ena Holdinga in NFD Holdinga, delničarji KD Group in Infonda Holdinga pa okoli 150 milijonov evrov. Delničarjem družb, ki jih vodijo oziroma so jih vodili Janez Bohorič (Sava), Igor Bavčar (Istrabenz), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Stanislav Valant (NFD Holding), Matjaž Gantar (KD Group) in Matjaž Rutar (Infond Holding), je tako od konca leta 2007 na borzi izpuhtelo za dve milijardi evrov premoženja.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 20. 03. 2010 Stran: 13

Največji lastnici Save, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, sta nadzornikom Save poslali pismo, v katerem zahtevata preveritev poslov s posredno in neposredno povezanimi družbami, okoli katerih se pojavlja več nejasnosti.

Kaj natančno sta paradržavna sklada zahtevala, ni znano, saj tega na četrtkovi seji ni uspelo »razvozlati« niti nadzornikom Save, ki jih vodi Miran Kalčič. Ta se na naše klice včeraj ni odzival, kot so sporočili iz Save, ki jo vodi Janez Bohorič, bo Kalčič v naslednjih dneh Kad in Sod »zaprosil za dodatna pojasnila«. Včeraj nam je več virob potrdilo, da Kad in Sod (v nadzornem svetu Save kot tretjinska lastnika nimata svojih predstavnikov) zahtevata, da nadzorniki ob sprejemu letnega poročila za lansko leto preverijo vse posle, opcijske in terminske pogodbe ter posojila posredno in neposredno povezanim družbam.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Najpomembnejših 15 borznih družb, ki so uvrščene v prvo in standardno kotacijo Ljubljanske borze, je od začetka leta izgubilo že več kot 1700 malih delničarjev. Niti eni od pomembnejših borznih družb letos ni uspelo povečati števila delničarjev, še največ pa so jih izgubili Nova KBM, Petrol, Krka in Sava.

Na drugi strani tuji investitorji v zadnjih tednih nekoliko povečujejo svoje lastništvo. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije so tuji investitorji v zadnjih dveh letih (do konca januarja) svoj delež povečali za le okoli 1,2 odstotne točke na 7,3 odstotka, v zadnjih dveh mesecih paje največje povečanje zaznati pri Novi KBM in Mercatorju. Vendar paje podatke treba jemati z dobršno mero zadržanosti, saj so na povečanje deleža tujih vlagateljev med drugim vplivali prenosi naložb domačih investitorjev na družbe iz davčnih oaz.

Prav pomanjkanje tujih investitorjev je tudi eden pomembnejših razlogov za skromno likvidnost na Ljubljanski borzi. »Če bi želeli povečati delež tujih investitorjev na slovenskem trgu kapitala, bi morali izpopolniti skrbniške storitve in poravnavo ter prilagoditi vso infrastnikturo. Zato Ljubljanska borza načrtuje prehod na trgovalni sistem Xetra,« pravi direktor svetovalne družbe Masset Consulting Simon Mastnak Na tak način bi lahko po njegovi oceni pridobili več tujih oddaljenih borznih članov, ki bi bih" bolj zainteresirani za promocijo naših družb med tujimi investitorji.

Medij: Finance  Avtorji: Karel Lipnik in Petra Sovdat Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
 

Kranjski finančni holding Sava, ki ga vodi Janez Bohorič, še ni objavil konsolidiranih izkazov za lani. Rezultati matične družbe na prvi pogled niso slabi - poslovala je z dobičkom. Dobiček je nastal s prodajo desetih odstotkov Merkurja finančno nesposobnemu Merfinu , ta pa Savi še vedno dolguje vseh 58,3 milijona evrov kupnine. Sava menda snuje posel z Istrabenzom. Mu postaja podobna?
 
"Ne moremo komentirati naložbenih namer," v Savi odgovarjajo na vprašanje, ali res nameravajo kupiti družbo Turizem Kras , zdaj v lasti Istrabenza Turizma . Spomnimo, da se okoli prodaje družbe, ki ima koncesijo za upravljanje Postojnske jame , dviga veliko prahu. "Nacionalekonomist" Franjo Štiblar, denimo, poziva, da mora "jama" nujno ostati slovenska. Prek revije Jana je sporočil, da bi "bilo sramotno, če bi jo upravljali tujci". Omenil je sicer, da "posledice padca Istrabenza zdaj čuti cela Slovenija", zamolčal pa, da je prav "nacionalni interes", ki ga zagovarja, pripomogel k temu. Marino Antolovič, šef Istrabenza Turizma, pravi, da do konca prodaje konec marca ne sme dajati izjav.
 
Sava je lani, spomnimo, odkupila tudi 42 milijonov evrov terjatev NLB do NFD Holdinga, posojilo je bilo zavarovano z večino družbe Hoteli Bernardin. Tudi tu je obstajala "grožnja", da bi do druge največje obalne hotelirske družbe prišli "tujci". Je Sava postala branik "nacionalnega interesa"? Postaja (preveč) podobna Istrabenzu?
 
Potrjeni prijateljski obroki Binetu Kordežu